Potem ko je Univerza v Mariboru v letu 2025 zaključila arhitekturni natečaj in izbrala idejno rešitev za novogradnjo prizidka Fakultete za energetiko na lokaciji Vrbina v Krškem in v nadaljevanju pripravila vso potrebno dokumentacijo, je pred časom za omenjeni projekt pridobila tudi gradbeno dovoljenje. 

Fakulteta za energetiko kot ključni akter pri razvoju energetskih rešitev prihodnosti

Prof. dr. Zdravko Kačič, ki zaključuje s svojim drugim rektorskim mandatom, pove, da s pridobljenim gradbenim dovoljenjem uspešno nadaljujejo zastavljene investicije.

"Gre že za tretjo investicijo v okviru razvojnega cikla, ki ga izvajamo. Vsekakor bo ta projekt predstavljal pomemben korak pri utrjevanju kapacitet na področju energetike. Fakulteta za energetiko je edinstvena visokošolska institucija na tem področju, saj celovito obravnava vse vidike energetike in je umeščena v neposredno okolje ključnih energetskih infrastrukturnih objektov. Pomembno je, da s tem omogočamo pomembno krepitev tako izobraževalnih kot raziskovalnih zmogljivosti. Hkrati z neposrednim sodelovanjem s ključnimi deležniki na področju energetike ustvarjamo nove priložnosti in možnosti za sodelovanje, zlasti pri reševanju izzivov, ki nas na tem področju čakajo v prihodnosti."

Gradnja skoraj šestmilijonskega projekta bo zaključena v manj kot dveh letih 

Novoizvoljeni rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Dean Korošak spomni, da financiranje te investicije, tako kot drugih v okviru razvojne platforme Innovum, poteka iz evropskih kohezijskih sredstev, ki jih je univerza uspešno pridobila.

Del sredstev zagotavlja Evropska unija iz sklada (85 odstotkov), del pa proračun Republike Slovenije (15 odstotkov). Vrednost investicije znaša nekaj manj kot šest milijonov evrov. "Projekt je zdaj že tako daleč, da pričakujemo zaključek gradnje v manj kot dveh letih."

"Tako kot druge investicije, skupaj jih je v naslednjih petih letih za več kot 500 milijonov evrov, je tudi ta del širšega razvojnega cikla, ki je financiran predvsem iz evropskih sredstev. Menimo, da je takšno financiranje treba ohraniti in nadgrajevati, saj predstavlja pomemben vir razvoja za vzhodno kohezijsko regijo."

Povezave med univerzo in energetskim gospodarstvom bodo okrepljene

Kačič nadaljuje, da bo nova pridobitev v Krškem, v okolju, ki je močno povezano z energetsko industrijo, prispevala še k tesnejšemu sodelovanju med univerzo in gospodarstvom. "Eden ključnih vidikov projekta je prav ta, da bomo z novimi zmogljivostmi lahko še dodatno izboljšali kakovost izobraževalne dejavnosti, ki že zdaj poteka v tesnem sodelovanju s ključnimi deležniki energetskega okolja. Po drugi strani pa bo investicija pomembno okrepila tudi raziskovalne zmogljivosti. Fakulteta že danes deluje na področju zelenih tehnologij in ustvarja nova znanja o uravnoteženem razvoju, ki vključuje vse energetske vire, pomembne za prihodnost družbe. Veseli me, da je sodelovanje z industrijo že zdaj zelo intenzivno in da tudi gospodarstvo prepoznava potencial, ki ga bo univerza s to novo pridobitvijo lahko ponudila. Verjamem, da bo to prineslo bistveno več dodane vrednosti, kot je bilo mogoče doslej."

V naslednjih dveh do treh mesecih pričakujejo izbor izvajalca del, začetek gradnje prizidka pa predvidoma jeseni. Gradnja naj bi bila zaključena v manj kot dveh letih.

Vse dejavnosti bodo združene na eni lokaciji 

Lokacija gradnje je v Vrbini pri Krškem, kjer danes deluje Inštitut Fakultete za energetiko. Fakulteta trenutno deluje v prostorih na Hočevarjevem trgu v središču Krškega, ki za sodobno izvajanje dejavnosti niso več optimalni. Z novo investicijo bo fakulteta pridobila sodobne raziskovalne in pedagoške prostore, vse dejavnosti pa bodo združene na eni lokaciji. Poleg tega se objekt nahaja v neposredni bližini ključnih energetskih podjetij, kot sta GEN energija in Nuklearna elektrarna Krško. To fakulteti daje edinstven položaj v Sloveniji za izobraževanje kadrov in izvajanje raziskovalne dejavnosti na področju energetike.

Razvijajo nov študijski program jedrske energetike 

Korošak je prepričan, da bo nova infrastruktura omogočila razvoj novih študijskih programov, hkrati pa tudi povečanje vpisa študentov na fakulteto: "Investicija bo dodatno povečala privlačnost obstoječih študijskih programov Fakultete za energetiko za domače in tuje študente. Posebej pomemben je nov študijski program jedrske energetike, ki ga razvijamo na Univerzi v Mariboru. Naša želja je, da bi potekal v tujem jeziku. Program pripravljamo skupaj s partnerji iz Francije, s katerimi smo ga tudi zasnovali. Za to smo se odločili, ker smo prepoznali vrzel v izobraževanju jedrskih strokovnjakov v Sloveniji."

"Dolga leta je prevladovalo prepričanje, da se bo jedrska energija postopoma opuščala. V zadnjem obdobju pa se je položaj bistveno spremenil, ne le v Sloveniji, temveč po vsej Evropi. Govorimo celo o jedrski renesansi."

Univerza tako močno podpira razvoj novih jedrskih zmogljivosti, konkretno gradnjo nove nuklearke za zagotavljanje energetske suverenosti v državi. Hkrati pa številne evropske države, ki doslej niso uporabljale jedrske energije za civilne namene, razvijajo lastne zmogljivosti. "V tem kontekstu ima Slovenija priložnost postati center odličnosti znanja in izobraževanja na tem področju."

[[image_1_article_89017]]

Kot jedro mednarodnega razvoja kadrov

Kačič doda, je mariborska univerza že v preteklosti prispevala veliko znanja in kadrov za področje energetike: "Fakulteta za energetiko je razmeroma mlada fakulteta, vendar je v tem času že izobrazila pomembno število strokovnjakov. Na Univerzi v Mariboru posamezne segmente energetike pokrivajo tudi druge fakultete, denimo Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Fakulteta za strojništvo. Kolegi med seboj tesno sodelujejo, vendar celostni pogled na področje energetike zagotavlja prav Fakulteta za energetiko."

V prihodnje bo ta potencial še večji. "Verjamemo, da bo investicija omogočila še tesnejše povezovanje vseh deležnikov ter prispevala k razvoju mikrodokazil, skupnih projektov in novih oblik sodelovanja. Ob sodelovanju drugih raziskovalnih ustanov, kot sta Institut »Jožef Stefan« in Univerza v Ljubljani, ima Slovenija priložnost ustvariti dovolj lastnega znanja in visokokakovostnih kadrov ter postati center odličnosti za širši srednje- in vzhodnoevropski prostor, kjer tovrstnega znanja zaradi pretekle politike primanjkuje. Prav zato želimo novi študijski program izvajati v angleškem jeziku."

[[image_2_article_89017]]

Novi program bi lahko prvič razpisali v študijskem letu 2027/28

Trenutno je težko natančno oceniti zanimanje mladih za vpis na fakulteto, vendar pričakujejo, da bo kandidatov več, kot bo razpisanih mest. Korošak pojasni, da na začetku predvidevajo približno 30 vpisnih mest na univerzitetnem študijskem programu prve stopnje, nato pa bomo razvili tudi magistrski in doktorski program. "Že zdaj opažamo veliko zanimanje tujih študentov za tehniške študije na naši univerzi. Ker bo program mednaroden, v angleškem jeziku in pripravljen v sodelovanju s Francijo, ki ima eno najrazvitejših jedrskih industrij na svetu, pričakujemo veliko zanimanje. Tudi zaposlitvene možnosti za diplomante bodo zelo dobre."

[[image_3_article_89017]]

Upajo, da bodo vse univerzitetne postopke zaključili še letos. Po veljavni zakonodaji lahko namreč univerze določene postopke akreditacije izvajajo samostojno. Če bo vse potekalo po načrtih, bodo program prvič razpisali v študijskem letu 2027/28.