Le redka mariborska stavba je skozi svojo zgodovino doživela toliko preobrazb kot nekdanji Theresienhof oziroma Velika kavarna na Glavnem trgu. Bila je simbol mestnega prestiža, prizorišče družabnega življenja, kazino, kulturno središče in danes znova čaka na novo poglavje. Njena zgodovina pa skriva tudi ostre arhitekturne kritike, nacionalne spore in eno najdaljših denacionalizacijskih zgodb v Sloveniji.
Zgrajena kot simbol sodobnega Maribora
Začetek zgodbe sega v obdobje intenzivne modernizacije Maribora na začetku 20. stoletja. Ob gradnji novega Glavnega mostu sta mariborska industrialca in mlinarja Jožef in Rudolf Franz prepoznala poslovno priložnost ter leta 1912 porušila več starejših hiš na robu Glavnega trga. Na njihovem mestu je zrasel reprezentančni poslovno-stanovanjski objekt, ki sta ga poimenovala Theresienhof oziroma Terezijin dvor, v čast svoji materi Tereziji. Stavbo je zasnoval graški arhitekt Leo Czerny, uradno pa so jo odprli septembra 1913.
Takrat je veljala za eno najsodobnejših stavb na Štajerskem. Imela je lastni generator električne energije, razkošno notranjo opremo, prostorno kavarno, restavracijo, biljardnico, igralnico, velika panoramska okna in razgled na Dravo. V času, ko so številni lokali še uporabljali plinsko razsvetljavo, je bila prava arhitekturna in tehnološka posebnost.
Kritike še pred začetkom gradnje
Čeprav danes velja za eno najbolj prepoznavnih stavb v mestu, njena podoba sprva ni navdušila vseh.
Prvotni načrt je bil bistveno bolj razkošen, vendar ga je Društvo za domovinsko varstvo Štajerske zavrnilo, saj je menilo, da bi preveč izstopal iz podobe Glavnega trga. Arhitekt Leo Czerny je moral načrte poenostaviti, odstraniti velik del dekoracije in prilagoditi fasado, šele nato je projekt dobil zeleno luč za gradnjo.
[[image_1_article_90701]]
Kljub temu stavba ni ušla kritikam. Mariborski arhitekt in stavbenik Fritz Friedriger naj bi ob njenem nastajanju pikro pripomnil, da je »grda kot ženska s povešenimi prsmi«. Ironično danes velja za eno najbolj prepoznavnih in fotografiranih stavb v središču Maribora.
Velika kavarna je postala srce mestnega družabnega življenja
Po prvi svetovni vojni je stavba dobila novo ime: Velika kavarna. Dolga desetletja je bila eno najpomembnejših zbirališč Mariborčanov. V njej niso poli zgolj kave ampak so tamkaj potakli tudi koncerti, plesi, gledališče predstave, srečanja in kulturni dogodki. Kasneje sta tam svojo glasbeno pot začela tudi Alfi Nipič in Ivo Robič, tamkaj pa sta nastopali tudi na primer Neca Falk in Marjana Deržaj.
[[image_3_article_90701]]
Obenem pa je bila kavarna tudi prizorišče narodnostnih napetosti med slovenskim in nemškim prebivalstvom. Po prvi svetovni vojni je bilo nemško ime Theresienhof pogosto tarča kritik, leta 1930 pa ga je dokončno zamenjal napis Velika kavarna.
Od casinoja do Salona uporabnih umetnosti
Po drugi svetovni vojni je bila stavba podržavljena. Velika kavarna je delovala vse do konca sedemdesetih let, nato pa so prostori nekaj časa samevali.
[[image_2_article_90701]]
Novo življenje so dobili leta 1989, ko se je vanje vselil Casino Maribor. Igralnica je v objektu delovala dve desetletji, nato pa jo je gospodarska kriza skupaj z novim protikadilskim zakonom in konkurenco pripeljala v stečaj. Leta 2009 so se njena vrata znova zaprla.
Leta 2013 je stavba znova zaživela kot Salon uporabnih umetnostni. V osmih letiih je gostil več kot 800 kulturnih, glasbenih, literarnih in umetniških dogodkov ter postal eno najživahnejših središč v mestu. Tudi ta zgodba se je zaključila leta 2021, ko je salon zaprl svoja vrata.
Dolga pot do sedanjega lastnika
Usoda stavbe je bila desetletja povezana tudi z zapletenimi denacionalizacijskimi postopki.
Ti so se začeli leta 1993 in se pravnomočno zaključili šele leta 2020. Objekt je bil vrnjen dedičem družine Thalmann, nato pa ga je kupil sedanji lastnik Anže Žunko, s katerim smo posušali tudi stopiti v stik, a neuspešno.
Kaj se dogaja z zgradbo zdaj?
Čeprav je stavba navzven še vedno videti prazna, se za njenimi zidovi vendarle nekaj premika.
V zadnjih tednih so mimoidoči opazili obnovitvena dela na oknih. Izvirni hrastovi okvirji so bili obnovljeni, stekla pa so trenutno še v izdelavi oziroma obnovi, zato so odprtine začasno zaprte z zaščitnimi ploščami. Ker gre za zaščiten kulturni spomenik, prenova poteka postopoma in pod spomeniškovarstvenim nadzorom.
Kaj bo v nekdanji Veliki kavarni nastalo v prihodnje, lastnik za zdaj še ne razkriva. Mariborčani si medtem želijo, da bi ena najbolj prepoznavnih stavb v mestu ponovno dobila vsebino, vredno svoje bogate zgodovine.
