Čeprav v javnosti pogosto velja prepričanje, da večina mladih po zaključenem študiju v Mariboru zapusti mesto in odide v Ljubljano ali sosednjo Avstrijo, podatki in opažanja Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) kažejo drugačno sliko. Večina mariborskih diplomantov se namreč še vedno zaposluje znotraj širšega območja Podravja oziroma v vzhodni Sloveniji.
Diplomanti se še vedno pretežno zaposlujejo v regiji
Bernard Memon, vodja OS Maribor na ZRSZ pojasnjuje, da v zadnjih letih na tem področju ne zaznavajo večjih sprememb. Po končanem študiju mladi iščejo različne možnosti zaposlitve, pri čemer na njihovo odločitev vpliva več dejavnikov, med drugim ustreznost in aktualnost pridobljene izobrazbe glede na potrebe okolja, zaposlitvene možnosti, navezanost na domače okolje, stanovanjske razmere ter karierne priložnosti in pogoji dela.
"Diplomanti se še vedno pretežno zaposlujejo na širšem območju Podravja oziroma v vzhodnem delu Slovenije."
Kot pojasnjuje Memon, se priložnosti zaposlitve na trgu dela za mlade diplomante v Mariboru pojavljajo predvsem v deficitarnih poklicih ter v panogi zdravstva (različne smeri), avtomatizacije, mehatronike, informatike in vzgoje in izobraževanja.
Za zaposlitev zunaj regije, denimo v Ljubljani ali tujini, se pogosteje odločajo tisti, ki so že med študijem vzpostavili svojo socialno in profesionalno mrežo v drugem okolju. "K temu prispeva tudi večja koncentracija delovnih mest, ki prinaša širši nabor zaposlitvenih priložnosti ter več možnosti za karierni razvoj in napredovanje," pojasnjujejo na ZRSZ.
Mladi se ne omejujejo več zgolj na slovenski trg dela
Že v času študija so mladim na voljo mednarodne študijske izmenjave, v okviru katerih pridobivajo izkušnje v mednarodnem okolju ter razvijajo strokovne, jezikovne in medkulturne kompetence, hkrati pa vzpostavljajo nova poznanstva in profesionalne mreže, ki lahko vplivajo na njihove nadaljnje študijske in karierne odločitve.
"Posledično se mladi ne omejujejo več zgolj na slovenski trg dela, temveč spremljajo tudi zaposlitvene možnosti v Avstriji in drugih evropskih državah."
Pri tem jih zanimajo predvsem razpoložljiva delovna mesta, možnosti kariernega razvoja in napredovanja, pogoji dela ter življenjski standard in višina osebnega dohodka. Obenem pa na ZRSZ zaznavajo trend vračanja diplomantov v domače okolje, zlasti po pridobitvi prvih delovnih izkušenj v drugih slovenskih regijah ali tujini. "K odločitvi za vrnitev pogosto prispevajo kakovost življenja, bližina družine ter ugodnejši življenjski stroški," pojasnjuje Memon.
[[image_1_article_89122]]
Na Zavodu za zaposlovanje ob tem sicer poudarjajo, da slika zaposlovanja mladih ni popolna, saj se vsi diplomanti po zaključku študija ne prijavijo v evidenco brezposelnih oseb. "Mnogi si namreč zaposlitev zagotovijo že med študijem ali pa se zaposlijo neposredno po diplomi, zato se v evidenci brezposelnih sploh ne pojavijo," obrazloži.
Mladim v pomoč pri gradnji kariere na voljo razne delavnice in programi
Za spodbujanje zaposlovanja mladih sicer obstajajo tudi posebni programi. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje v okviru programa Iniciativa ALMA mladim med 18. in 35. letom omogoča pridobivanje delovno-učnih izkušenj pri delodajalcih v tujini. S tem krepijo strokovne in osebne kompetence, povečujejo mednarodno mobilnost ter izboljšujejo svoje zaposlitvene možnosti.
Pomembno podporno vlogo pri prehodu mladih na trg dela pa ima tudi Karierni center UM, ki deluje že od leta 2011 in je skozi leta postal močna podporna točka študentom in študentkam Univerze v Mariboru pri celostnem razvoju kariere. Ključna področja njihovega delovanja so individualna karierna svetovanja, dogodki za karierni in osebni razvoj ter povezovanje z delodajalci, ter so namenjena študentom in diplomantom UM.
"Naše aktivnosti so usmerjene v študente in njihov lažji prehod na trg dela. Trudimo se, da ponujamo vsebine, ki so jim zanimive, hkrati pa aktualne, saj se trendi na trgu dela hitro spreminjajo," svoje delo opisujejo na Kariernem centru.
Da bi študentom lahko posredovali natančne in ažurne informacije o trgu dela in poklicih prihodnosti, aktivno sodelujejo s podjetji in organizacijami, da bi razumeli njihove kadrovske potrebe in trenutne trende v njihovih industrijah. Na osnovi pridobljenih informacij tako skozi celotno študijsko leto organizirajo delavnice in dogodke, kjer študenti lahko razvijajo svoje kompetence ter navezujejo stike z delodajalci in strokovnjaki iz različnih področij.
Njihov največji karierni dogodek Karierni Bloom poteka v marcu ali aprilu, vzpostavili pa so tudi spletno platformo Karierni:UM, v katero je vključenih več kot 1600 študentov in diplomantov ter več kot 100 delodajalcev. Seveda se lahko študenti in študentke za individualno karierno svetovanje nanje obrnejo tudi kadarkoli med študijem. "Verjamemo, da s takšnim pristopom aktivno podpiramo študente in diplomante pri uspešnem vstopu na trg dela ter gradnji karier, ki jim prinašajo izpolnitev," dodajajo.
