Kot so zapisali, so Mariborčanke in Mariborčani v zadnjih desetletjih izgubili marsikaj, kar je bilo nekoč tesno povezano z identiteto mesta: "Imeli smo svojo banko. Imeli smo močne gospodarske in medijske zgodbe. Imeli smo občutek, da o prihodnosti mesta vendarle v pomembnem delu odločamo sami. Danes je marsikaj drugače. Zato se pred volitvami ne sprašujemo samo, kdo bo naslednji mariborski župan. Želimo vedeti tudi, kdo so ljudje okoli njega, kakšne povezave imajo in kakšni interesi bodo po volitvah vplivali na odločitve v mestu."
Ob tem so posebej izpostavili kandidaturo Bora Greinerja
"Pri njegovi kandidaturi se nam odpira več vprašanj, ki po našem prepričanju zaslužijo javno obravnavo," so zapisali in ob tem dodali, da je eno od njih njegova povezanost z Johnom Denhofom. Razložili so, da sta Greiner in Denhof osebna prijatelja, Denhof je njegova poročna priča, hkrati pa tudi kandidat na njegovi listi za mestni svet. Njuna povezanost je torej osebna in politična.
"John Denhof je vodil Novo KBM v obdobju, ko je banka prešla v last madžarske finančne skupine OTP. V času njegovega vodenja so sledile pomembne spremembe organizacije poslovanja banke, njenega odnosa do Maribora in prenos sedeža banke v Ljubljano," so poudarili. Po informacijah s katerimi razpolagajo podpisniki, se morajo številne Mariborčanke in Mariborčani zaradi sprememb kraja opravljanja dela danes dodatno vsakodnevno voziti na delo v Ljubljano. "Za številne med nami je bila Nova KBM veliko več kot banka. Bila je del gospodarske identitete mesta in institucija, ki smo jo destletja dojemali kot svojo. Spremembe zato občutimo tudi kot izgubo dela samostojnosti in pomena Maribora," so nadaljevali.
"Želimo vedeti, kakšno je bilo Denhofovo stališče do teh sprememb in kakšno vlogo je imel pri njih. Kako se je opredelil do prenosa sedeža v Ljubljano? Kako danes ocenjuje posledice za mesto in zaposlene? Kako razume dejstvo, da je banka, desetletja povezana z Mariborom, izgubila svoj nekdanji izrazito mariborski značaj?
Predvsem pa želimo od Bora Greinerja izvedeti zakaj je prav Denhof danes eden ključnih ljudi v njegovem političnem krogu in kakšno vlogo mu namenja pri morebitnem prihodnjem vodenju mesta."
Drugo vprašanje zadeva Radio City
V nadaljevanju so zapisali, da je bil Bor Greiner dolga leta povezan z vodenjem Radia City, uredniškim delom in javno podobo. Po spremembi lastništva se je sicer skoraj celotna nekdanja ekipa radia umaknila, številni njeni člani pa so nadaljevali delo v novem medijskem projektu, Totem radiu, Greiner pa je bil eden redkih, ki so kljub novim lastnikom ostali na Radiu City. Po neuradnih informacijah podpisnikov pisma pa so ga nedavno odslovili zaradi ocene nesposobnosti, slabih rezultatov in neizpolnjevanja ciljev, ki si jih je zastavil sam.
"Zato pričakujemo pojasnilo, zakaj se je moral posloviti, kakšni so bili njegovi rezultati in kateri zastavljeni cilji niso bili doseženi."
"Ko nekdo kandidira za župana drugega največjega slovenskega mesta, so njegove vodstvene izkušnje, odgovornost za sprejet odločitve in doseženi rezultati pomembni za presojo volivcev. Enako velja za njegovo osebno in poslovno mrežo, kadar ta lahko vpliva na opravljanje javne funkcije," so še dodali.
Vloga madžarskega kapitala pri prevzemu dveh nekoč izrazito mariborskih zgodb
V nadaljevanju so izpostavili, da so pri banki zaradi madžarskega kapitala spremljali lastniške in organizacijske spremembe ter izgubo nekdanjega izrazito mariborskega značaja. Pri Radiu City, enem najbolj prepoznavnih mariborskih medijev pa spremembo lastništva in odhod večine nekdanje ekipe. Obe zgodbi pa po podatkih podpisnikov povezuje tudi poslovno sodelovanje. "Nova KBM je bila pomemben oglaševalec Radia City, zato banka in radio nista delovala kot dve povsem nepovezani gospodarski okolji. Med njima je obstajal poslovni odnos, katerega razvoj ob spremembah lastništva želimo bolje razumeti," so izpostavili.
"Madžarski kapital je vstopil v lastniško zgodbo banke in radia. Nova KBM je bila pomemben oglaševalec Radia City. Denhof je bil povezan z vodstvom banke, Greiner z vodstvom in javno podobo radia. Danes sta povezana z isto politično listo. Te okoliščine same po sebi ne dokazujejo nobene nedovoljene povezave. So pa po našem prepričanju dovolj pomembne, da si volivci zaslužimo celotno sliko."
Vprašanje neodvisnosti
V nadaljevanju so izpostavili, da se zaradi vsega tega odpira tudi vprašanje neodvisnosti kandidata.
"Kdo danes financira Greinerjevo kampanjo in v kakšnem obsegu? Kdo ga podpira in kakšne interese predstavljajo njegovi podporniki? Kakšne osebne in poslovne povezave ima z njimi? Pojasnila pričakujemo tudi glede najema volilnega štaba, kjer je po informacijah iz medijev najemnina nižja od mesečnih stroškov. Kako je to mogoče? Kolikšna je dejanska najemnina, kaj vključuje, kdo jo plačuje in kakšen je odnos med kandidatom in najemodajalcem?
Želimo tudi vedeti kakšne poslovne in osebne povezave bodo imeli ljudje z njegove liste z mestno upravo, če bo izvoljen. Kakšne vloge bodo prevzeli? Kdo bo sodeloval pri pomembnih odločitvah in kdo bo imel dostop do županskega kabineta?"
"Ne trdimo, da je z osebnim prijateljstvom ali poslovnim sodelovanjem samo po sebi karkoli narobe. Pričakujemo pa preglednost, še posebej kadar je eden kandidatovih najbližjih ljudi hkrati njegov osebni prijatelj, nekdanji vodilni pomembne mariborske banke in kandidat na njegovi politični listi. Maribor je že prevečkrat spremljal, kako so se odločitve sprejemale drugje, za zaprtimi vrati, posledice pa smo nosili Mariborčanke in Mariborčani. Zato pred volitvami potrebujemo več kot le lepe slogane. Potrebujemo odkritost in konkretne odgovore," so nadaljevali in ob tem dodali, da tudi beseda "neodvisen" sama po sebi ni dovolj. "Želimo vedet od koga je kandidat morebiti odvisen, kdo ga podpira in kakšna pričakovanja spremljajo to podporo. Želimo vedeti, kdo bo lahko po volitvah vplival na njegove odločitve, ker bo dolžan usluge."
"To pismo ni osebni napad. Je izraz zaskrbljenosti za mesto in pričakovanja odgovornosti ljudi, ki želijo odločati o njegovi prihodnosti. Mariborčanke in Mariborčani smo dovolj zreli, da lahko sami presodimo. Toda za to moramo poznati dejstva in dobiti jasna pojasnila. Preden oddamo svoj glas, želimo odgovore," so zaključili.
