V volilni pisarni Andreja Baumana, kandidata za mariborskega župana, je danes potekal pogovor o podpori ljudem v stiski. Gostje so spregovorili o stiskah, s katerimi se srečujejo Mariborčanke in Mariborčanki, o tem, kdo pri iskanju pomoči ostaja spregledan, in o tem, kaj bi lahko storili občina, institucije, podjetja in humanitarne organizacije, da bi ljudje pomoč dobili hitreje in bolj celovito.

Pomen vključevanja institucij v pogovor

Kandidat za župana Andrej Bauman se je s sogovorniki Marjano Bravc, direktorico Centra za socialno delo Maribor, Mirjano Zgaga, namestnico direktorja Območne službe Maribor Zavoda RS za zaposlovanje ter Amirjem Suljićem, humanitarcem, pogovarjal o tem, kako v Mariboru povezati socialno varstvo, zaposlovanje in humanitarno pomoč, da ljudje v stiski ne bi ostali brez pomoči.

Kot je uvodoma dejal Bauman, je pogovor o teh tematikah ter dajanje zavez na tem področju, edini način, da se doseže napredek.

Gostje so pozdravili Baumanovo namero, da jih je povabil na pogovor. "To se nam zdi izredno pomembno, ker nekako do sedaj nismo imeli občutka, da se lokalno okolje oziroma župani zavedajo pomena naše inštitucije v lokalnem okolju," je dejala Zgaga. Kot je pojasnila, je to bilo prvič v več kot 30 letih, da jih je kandidat za župana povabil na pogovor, v sklopu katerega so iskali ideje, kaj lahko v tem mestu spremenijo na bolje.

[[image_2_article_94194]]

Na zavodu zaznavajo predvsem stiske različnih ciljnih skupin, kar se tiče zaposlovanja, izgube samozavesti in priložnosti. Poudarila je, da nikakor ne drži, da mladi ali starejši ne želijo delati oziroma nimajo interesa za to, res pa je, da med njimi obstajajo razlike.

Tisti, ki so v evidenci, rabijo predvsem pomoč, da pridejo do zaposlitve, predvsem v smislu spretnosti pri komunikaciji. "Manjka jim morda socialne kompetence, imajo pa znanja," je pojasnila Zgaga in dodala, da je med njimi na žalost tudi veliko mladih izobraženih in zelo kompetentnih oseb. 

Maribor spada med območja z izrazito socialno ranljivostjo

V 22 občinah, ki jih pokriva Center za socialno delo, je v zadnjem enoletnem obdobju bilo 7.500 prejemnikov denarne pomoči upravičencev, z upoštevanjem družinskih članov 11.300. V tem deležu je 55 % prejemnikov iz Mestne občine Maribor, upravičencev pa 56 %, je pojasnila Bravc. Prav tako je znotraj občine večji delež družin, ki so prejemniki socialne pomoči z otroci, pri čemer gre za zaskrbljujoče številke.

"V enem letu je izplačano za denarno socialno pomoč prek 38 milijonov za celi center, od tega je prek 22 milijonov za območje Mestne občine Maribor."

Kot je poudarila, v Mariboru delujejo zelo dobre in uspešne humanitarne organizacije, ki pomagajo blažiti stisko, a problem, kot kažejo številke, zagotovo obstaja. Območje, ki ga pokriva mariborski center, žal spada med območja z izrazito socialno ranljivostjo, predvsem zaradi nizke delovne aktivnosti.

[[image_3_article_94194]]

"Brezposelnost je nizka, ampak v primerjavi z drugimi območji v Sloveniji smo še vedno vodeči," dodaja.

Mariborsko območje izstopa še po nečem, in sicer demografski strukturi. Gre namreč za območje, kjer je zelo velik delež prebivalcev starejših od 65 let. Gre za številke, s katerimi se bo moral seznaniti vsakdo, ki bo prevzel vodenje mariborske občine, ter jim prilagajati politiko mesta. "Veriga je močna toliko, kolikor je močen njen najšibkejši člen, in mi v naši inštituciji vidimo samo te najšibkejše člene," dodaja.

Dotaknili so se tudi zaposlovanja brezposelnih oseb in pomoči tem osebam pri iskanju zaposlitve, tako je namreč v preteklosti nekaj kandidatov zaposlitev dobilo tudi pri Javnem holdingu. Kot je dejala Zgaga, gre za majhne korake, a zanje potrebujejo pripravljenost občine, da v tem smislu vpliva na podjetja, ki so v njihovi domeni.

Prostovoljcev je v Mariboru veliko

Suljić je že kot otrok začutil potrebo po pomoči drugim. Problem v Mariboru vidi predvsem pri starostnikih, zlasti pri tistih, ki se spopadajo z demenco. "Še posebej starostniki, ki sami živijo, ne bodo vprašali za pomoč. Več bodo sosedje vedeli o njih, da rabijo pomoč, kot pa da bi sami prosili," opisuje izkušnje. 

Njegova želja je, da vsi skupaj združijo moči in pomagajo tistim, ki potrebujejo pomoč.

Prostovoljcev oziroma ljudi, pripravljenih pomagati ljudem v stiski, je ogromno, pravi Suljić. Kot so opozorili gostje, pa pri tem nastajajo določeni izzivi, med katere spadata tudi odgovornost in varstvo osebnih podatkov, saj si zaradi slednjega med sabo ne smejo podajati informacij ali seznamov ljudi v stiski.

[[image_4_article_94194]]

Kaj bi predlagali bodočemu županu Maribora?

Za konec so se dotaknili ključnih predlogov, ki jih imajo za bodočega župana. Suljić je izpostavil povezavo z vsemi ključnimi institucijami v Mariboru, med drugim z Zavodom RS za zaposlovanje, Centrom za socialno delo, Karitasom. "Moja edina želja oziroma priporočilo je, da se naj ne pozabi na ranljive," je pojasnil.

Bravc je dejala, da si želi predvsem sodelovanja, posluha in, da bi jih jemali kot svoje, saj delujejo za občane. 

Zgaga je dejala, da si želijo več sredstev, namenjenih za javna dela, ter nove, skupne prostore, saj so trenutni razbiti na več lokacij. Tretja želja pa je komisija oziroma delovna skupina, ki je v preteklosti na občini sicer že delovala, na temo romske problematike, v okviru katere bodo sodelovali in iskali rešitve skupaj s predstavniki njihovih društev. 

[[image_1_article_94194]]