Po neuradnih izidih je Matevž Frangež prepričljivo zasedel prvo mesto, Bor Greiner je pristal na drugem, Andrej Bauman pa je prehitel Katjo Koren in le za las zaostal za drugim krogom.

Večerova anketa je sicer na prvih dveh mestih pokazala ista kandidata, vendar v obratnem vrstnem redu. Precej se je razhajala tudi z dejanskim razmerjem podpore v vodilni četverici. To je pomemben opomnik, da javnomnenjske raziskave niso volitve in da lahko odločitev volivcev prinese precej drugačno sliko od predvolilnih napovedi.

Samooklicana zmaga še ne pomeni zaupanja volivcev

V demokraciji o zmagovalcu odločajo glasovi občank in občanov. Osebna prepričanost kandidata, samozavest njegovega volilnega štaba in predvolilne napovedi tega ne morejo nadomestiti. Še manj razglašanje zmage, še preden so volivci sploh povedali svoje.

Prav spoštovanje volilne volje je eden temeljnih preizkusov politične zrelosti. Kdor želi voditi drugo največje slovensko mesto, mora razumeti, da je mandat zaupanje, ki ga podelijo ljudje. Pridobiti ga je treba na volitvah in nato upravičiti z delom.

Prvi krog je pokazal tudi razliko med dvema pristopoma h kampanji. Na eni strani smo spremljali konfliktno politično komunikacijo, osebne polemike in obračunavanje s tistimi, ki so postavljali neprijetna vprašanja. Na drugi je bilo več poudarka na razvojnih predlogih, političnih stališčih, programu in odgovorih na vprašanje, kako Maribor popeljati naprej.

Tu je bistvena razlika med kritiko in diskreditacijo. Kritizirati program političnega nasprotnika, opozoriti na njegove pomanjkljivosti in ponuditi boljše rešitve je legitimno in za demokracijo koristno.

Osebni napadi pa ne prinašajo odgovorov o tem, kako ustvariti nova delovna mesta, izboljšati javne storitve ali zagotoviti razvoj mesta.

Enako velja za odnos do medijev. Novinarska vprašanja so del javnega preverjanja obljub in odgovornosti kandidatov. Tudi neprijetno vprašanje samo po sebi še ni osebni napad. Kdor želi postati župan, mora biti pripravljen odgovarjati tudi zunaj vnaprej pripravljenih nastopov in kroga izbranih sogovornikov. Komunicirati bo moral s kritičnimi novinarji, političnimi nasprotniki in občani, ki se z njegovimi odločitvami ne bodo strinjali.

V času globalne negotovosti Maribor ne potrebuje političnega eksperimenta

Vprašanje, kdo bo vodil Maribor, je treba postaviti tudi v širši kontekst. Geopolitična nasprotja, vojne, negotovost na energetskih trgih in trgovinske napetosti vplivajo na evropsko gospodarstvo, cene energentov, življenjske stroške in poslovne odločitve. Posledice občutijo podjetja, zaposleni, upokojenci in družine.

Lokalna politika v takšnih razmerah ne more delovati v vakuumu. Maribor bo moral sprejemati zahtevne odločitve o mestnih financah, investicijah, infrastrukturi, gospodarskem razvoju, stanovanjih in kakovosti javnih storitev. Napačne odločitve lahko pomenijo izgubljena leta razvoja, zamujene investicije in dodatno breme za občinski proračun.

Zato je pri presoji kandidatov ključno, kdo župansko funkcijo dejansko zna in zmore opravljati. Sama želja po položaju za to ne zadostuje.

Kdo pozna delovanje javnih sistemov in razume javne finance? Kdo ima izkušnje z investicijskimi procesi ter povezovanjem gospodarstva, države in lokalnega okolja? Kdo zna sestaviti kompetentno ekipo in ji zaupati odgovornost? In čigav razvojni program vsebuje izvedljive projekte, finančno konstrukcijo in jasne prioritete?

Župan ni samostojni podjetnik, ki bi mesto vodil po lastnem občutku. Je nosilec javne funkcije, odgovoren za upravljanje kompleksnega sistema in javnega premoženja. Zato osebna samozavest in prepričanje, da je nekdo najboljši kandidat, ne moreta nadomestiti znanja, izkušenj in sposobnosti vodenja.

Frangež in Greiner: dva različna pristopa, zdaj pa čas za konkretne odgovore

Matevž Frangež je v prvem krogu pokazal, da je njegova razvojna usmeritev prepričala največ volivcev. Njegove politične in upravljavske izkušnje, poznavanje državnih razvojnih mehanizmov ter poudarek na gospodarski renesansi Maribora predstavljajo pomembno izhodišče. Zdaj mora narediti še korak naprej: jasno predstaviti ekipo, ki bo njegovo vizijo uresničevala, in pokazati, kako bodo obljube postale konkretni projekti.

Bor Greiner si je prav tako zagotovil nastop v drugem krogu. Pred njim je pomemben izziv: volivce mora prepričati, da je poleg komunikacijske izkušenosti in osebne prepoznavnosti sposoben prevzeti tudi zahtevno odgovornost vodenja mesta. Predstaviti mora prepričljiv razvojni program, kompetentno ekipo in odgovore na vprašanja, ki so pomembnejša od predvolilnih polemik.

Pri presoji obeh kandidatov bodo morali biti v ospredju konkretni rezultati, znanje in sposobnost povezovanja. Ostro nastopanje, prepričanost o lastni zmagi in medijska pozornost sami po sebi še ne dokazujejo sposobnosti za vodenje mesta.

Prav zato bi moral biti drugi krog predvsem soočenje dveh razvojnih konceptov. Maribor potrebuje odgovore o gospodarskem preboju, novih delovnih mestih, privabljanju investicij, upravljanju mestnega premoženja, prometu, stanovanjih in prihodnosti javnih podjetij. Potrebuje tudi jasno predstavo, kdo bo za posamezne naloge odgovoren in kako jih bo izvedel.

Mesto potrebuje ekipo, ne enega človeka z velikimi ambicijami

Pomemben del odločitve volivcev bo tudi presoja ljudi, ki stojijo za kandidatoma. Mesto velikosti Maribora ne more biti odvisno od razpoloženja, osebnih ambicij ali odločitev enega človeka. Potrebuje ekipo strokovnih, izkušenih in odgovornih ljudi, ki znajo sodelovati, prevzeti naloge in zagotoviti zanesljivo delovanje mestnega sistema.

Maribor je univerzitetno, gospodarsko in kulturno središče regije. Ima velik razvojni potencial, ki ga z improvizacijo, osebnimi zamerami in nenehnim iskanjem političnih nasprotnikov ne bo mogoče uresničiti. Potrebuje znanje, razvojno ambicijo in sposobnost sodelovanja tudi s tistimi, ki politično razmišljajo drugače.

Prihodnji župan bo moral zastopati vse Mariborčanke in Mariborčane, tudi tiste, ki ga ne bodo volili. To zahteva širino, politično zrelost in spoštovanje drugačnih mnenj.

Drugi krog bo pokazal, ali bomo izbrali nastop ali sposobnost

Prvi krog je pokazal, da se volivci lahko odločijo drugače, kot kažejo predvolilne napovedi, in da glasnost kampanje še ne zagotavlja zmage. Osebni napadi in konflikti pri tem ne morejo nadomestiti prepričljive razvojne vsebine.

Zdaj je pred Mariborom še pomembnejša odločitev. V času spreminjanja globalnih gospodarskih razmerij in visokih življenjskih stroškov bo od kakovosti lokalnega upravljanja odvisno, koliko razvojnih priložnosti bo mesto znalo izkoristiti. Političnega učenja na račun svoje prihodnosti si ne more privoščiti.

Ne potrebujemo nekoga, ki zgolj misli, da je pravi za župana. Potrebujemo nekoga, ki zna dokazati, da to tudi zmore. Samooklicevanje za zmagovalca ne more nadomestiti odgovornega vodenja z jasno vizijo in močno ekipo.