Nedeljske volitve bodo zato pomembnejše, kot se morda zdi na prvi pogled. Ne odločamo samo o novem županu, ampak o tem, kdo bo znal mesto voditi skozi zahtevno obdobje in mu zagotoviti razvojno prihodnost.

O tem, kdo bo vodil Maribor, bodo odločili volivke in volivci. Ne kandidati sami, ne njihove predvolilne napovedi in še najmanj njihove samorazglasitve o tem, kdo naj bi bil zmagovalec. Volitve so temelj demokracije, glas občank in občanov pa edino legitimno merilo za podelitev mandata. Kdor želi voditi mesto, mora najprej pokazati, da spoštuje ljudi, ki mu želijo ali ne želijo zaupati svoj glas.

Županska funkcija namreč ni prostor za osebne zamere, obračunavanje ali selektivno komuniciranje z javnostjo.

Zahteva sposobnost dialoga, sprejemanja kritike, argumentiranja odločitev in predvsem pripravljenost prevzeti odgovornost. Volivci imajo pravico vedeti, kaj kandidati mislijo, kako nameravajo voditi mesto in s kom bodo uresničevali svoje obljube.

Tudi zadnje ankete Maribor24 kažejo zanimive premike. Andrej Bauman ohranja vodilno mesto, Matevž Frangež stabilno podporo, Katja Koren pa se je močno približala drugemu mestu. Pri Greinerju je zaznati izrazit negativen trend. Njegova vse bolj konfliktna kampanja očitno ni prinesla pričakovanega učinka. Nasprotno, padec podpore nakazuje, da volivci ne nagrajujejo nujno najglasnejše kampanje, temveč očitno iščejo tudi vsebino, prepričljivost in sposobnost povezovanja.

Odločitev med levim in desnim političnim polom

Toda politična dilema nedeljskih volitev je širša od vprašanja, kateri kandidat bo prejel največ glasov. V ospredju je tudi razmerje med levim in desnim političnim polom ter vprašanje, kdo bo imel svoje predstavnike v drugem krogu. Razpršenost glasov na levosredinskem delu političnega prostora lahko pomembno vpliva na končni razplet. Podobno velja za desnosredinski prostor, kjer se glasovi prav tako razporejajo med različne kandidate. Če se glasovi razpršijo med več kandidatov, se lahko zgodi, da v drugi krog napredujeta kandidata iz istega političnega pola, drugi del političnega prostora pa ostane brez svojega predstavnika.

To je realnost dvokrožnega volilnega sistema. Volivec v prvem krogu izrazi svojo izbiro, hkrati pa posredno sooblikuje tudi možnosti, ki mu bodo na voljo v drugem krogu. Zato se upravičeno zastavlja vprašanje strateškega glasovanja. Ali glasovati izključno za kandidata, ki je najbližje našim političnim prepričanjem, ali pri odločitvi upoštevati tudi realne možnosti za njegovo uvrstitev v drugi krog? Tudi glasovi za Andreja Matvoza, Igorja Jurišiča ali Mateja Vodopivca so legitimna politična izbira. Toda v dvokrožnem sistemu je smiselno razumeti tudi posledice razpršenosti glasov. Vsak volivec se mora sam odločiti, ali želi v prvem krogu predvsem izraziti svoje politično prepričanje ali pa želi pri izbiri upoštevati tudi razmerja moči in možnosti drugega kroga.

Maribor potrebuje znanje, izkušnje in povezovalno vodstvo

A najpomembnejše vprašanje ostaja: kakšno vodstvo Maribor v resnici potrebuje? Živimo v času, ko se številna gospodinjstva soočajo z visokimi življenjskimi stroški, dragimi položnicami, cenami energentov in negotovostjo glede prihodnosti. Država se sooča z zahtevnimi reformnimi izzivi, gospodarsko okolje je nepredvidljivo, občine pa bodo morale ob omejenih finančnih virih sprejemati vse zahtevnejše razvojne in investicijske odločitve.

V takšnih okoliščinah vodenje mesta ne more temeljiti zgolj na všečnih sloganih, osebni prepoznavnosti ali obljubah o hitrih spremembah.

Potrebni so znanje, izkušnje, poznavanje delovanja lokalne samouprave, javnih financ, gospodarstva in investicijskih procesov. Potrebna je ekipa ljudi, ki razumejo, kako mesto deluje, in znajo oblikovati ter izpeljati razvojne projekte.

Maribor potrebuje široko razvojno koalicijo, ambiciozen in izvedljiv program ter kompetentno ekipo. Ne potrebuje novih političnih eksperimentov, pri katerih bi se šele po prevzemu oblasti učili, kako voditi kompleksno mestno upravo in upravljati javne sisteme. Še posebej ne v času, ko bodo od kakovosti odločitev odvisni razvojni projekti, delovna mesta, kakovost javnih storitev in življenjski standard ljudi.

Maribor namreč ni zgolj mestna uprava in županski kabinet. Je univerzitetno mesto, je Slovensko narodno gledališče, je dom najstarejše trte na svetu, je gospodarsko in kulturno središče širše regije. Je mesto z ogromnim potencialom, ki pa ga bo mogoče uresničiti le z jasnim razvojnim konceptom, odgovornim upravljanjem in sposobnostjo povezovanja različnih interesov.

Župan ne more biti zgolj predstavnik svojega političnega kroga. Biti mora župan vseh Mariborčank in Mariborčanov, tudi tistih, ki zanj niso glasovali. In prav sposobnost povezovanja različnih političnih, gospodarskih in družbenih okolij bo ena najpomembnejših lastnosti prihodnjega vodstva.

Ne prepustimo odločitve drugim

Nedeljske volitve so zato več kot izbira med posameznimi imeni. So odločitev o standardih vodenja, politični kulturi, razvojni ambiciji in prihodnosti mesta. So tudi preizkus zrelosti volivcev, ki morajo presoditi, kdo jim ponuja več kot zgolj predvolilne obljube.

V drugem krogu bo morda na voljo drugačna izbira, kot si jo danes predstavljajo številni volivci. Toda o tem bodo odločili prav glasovi v nedeljo. Zato je pomembno, da se volitev udeležimo v čim večjem številu. Ne dovolimo, da o prihodnosti Maribora odločajo drugi namesto nas.

Glas na volitvah ni zgolj pravica, ampak tudi odgovornost do mesta, v katerem živimo. V nedeljo ne izbiramo samo župana za naslednji mandat. Izbiramo ljudi, znanje, izkušnje in sposobnost vodenja v času, ki od Maribora zahteva več kot kadarkoli prej. Maribor si zasluži odgovorno vodstvo in prihodnost, na katero bomo lahko ponosni.