Danijel Valentan se podaja v tekmo za župana Občine Pesnica, ki jo dobro pozna tudi iz druge plati – skoraj 20 let je bil namreč zaposlen v njeni občinski upravi. Svoje izkušnje želi prenesti v vodenje občine, pri čemer napoveduje večjo preglednost porabe javnega denarja, urejanje infrastrukture in enakomernejši razvoj vseh naselij. V predstavitvi svojih načrtov je izpostavil tudi konkretne projekte, ki bi jim namenil prednost, ter način, kako bi občani lahko spremljali izpolnjevanje njegovih obljub.

Zakaj se je odločil za kandidaturo za župana Pesnice?

Valentan pravi, da se je za kandidaturo odločil predvsem zato, ker želi svoje znanje in izkušnje uporabiti za konkretne rešitve, ki bi izboljšale vsakdanje življenje občank in občanov. V skoraj dvajsetih letih zaposlitve na Občini Pesnica je dobro spoznal delo občinske uprave, zdaj pa je pripravljen prevzeti odgovornost za vodenje občine, ki bi temeljilo na sodelovanju z občani, pregledni porabi javnega denarja in odgovornem izvajanju projektov. Z občino je povezan tudi osebno, saj se je na njenem območju rodil in obiskoval šolo.

»Občini bi rad dal še več sebe, a se zavedam, da kot posameznik ne morem doseči toliko, kot lahko dosežemo skupaj – jaz in občani,« poudarja.

Med področji, ki jih vidi kot temelj dobrega vodenja, izpostavlja urejen promet in infrastrukturo, možnosti za ustvarjanje doma ter pomoč starejšim. Ob tem želi, da bi občani bolje vedeli, kateri projekti so načrtovani, koliko bodo stali in kdo je odgovoren za njihovo izvedbo. Poudarja tudi, da mora župan znati sodelovati z ljudmi, ki razmišljajo drugače, ter vsakemu občanu zagotoviti sogovornika na občini.

Skoraj 20 let izkušenj v občinski upravi

Valentanova poklicna pot je tesno povezana z delovanjem občin. Na Občini Pesnica je bil zaposlen skoraj 20 let, nazadnje kot višji svetovalec za okolje in prostor. Trenutno je na drugi občini zaposlen kot višji svetovalec za premoženjskopravne zadeve, kmetijstvo in javne razpise.

V času dela v Pesnici je sodeloval pri številnih pomembnih projektih, med drugim pri zaključni fazi izgradnje avtocestnega križa na odsekih Slivnica–Pesnica in Pesnica–Lenart, postopkih za izgradnjo plinovoda Ceršak–Kidričevo ter umeščanju črpalne hidroelektrarne Kozjak, regionalne ceste Dolnja Počehova–Kungota in nadgradnje železniške proge Maribor–Šentilj–državna meja.

Prav poznavanje postopkov in usklajevanja različnih interesov vidi kot pomembno prednost pri vodenju občine. Kot pravi, bi ob sebi želel strokovno ekipo, ki zna pravočasno prepoznati težave in predlagati rešitve, sam pa bi poskrbel za jasno razdeljene naloge in izvedbo dogovorjenega.

[[image_2_article_94385]]

Katere projekte bi postavil na prvo mesto?

Valentan se zaveda, da občinski proračuni ne morejo pokriti vseh obljubljenih naložb. Zato bi po morebitni izvolitvi najprej preveril dejanske finančne zmožnosti občine. V prvih 100 dneh bi skupaj z občinsko upravo pripravil javnosti razumljiv pregled dolga, pogodb, tekočih projektov in stroškov njihovega dokončanja. Na tej podlagi bi pripravil štiriletni izvedbeni načrt.

Med prometnimi prioritetami izpostavlja sanacijo nevarnih plazov in poškodovanih cest, ureditev odvodnjavanja ter varnih šolskih poti. Na komunalnem področju bi se lotil kanalizacije v Jarenini, Dolnji Počehovi in Pesnici ter reševanja težav z omrežjem in čistilno napravo v Pernici.

Na področju sociale bi prednost namenil dostopnejši pomoči na domu za starejše in socialno ogrožene ter ustvarjanju boljših pogojev za mlade družine. Pri večjih projektih bi javno prikazali stroške izvedbe in vzdrževanja ter vire financiranja.

»Možnost sofinanciranja je pomembna, vendar mora biti projekt potreben tudi neodvisno od razpisa. Nov kredit bi predlagal le ob jasnem prikazu, koliko nas bo stal in koliko sredstev bo ob njegovem odplačevanju ostalo za druge naloge občine,« pojasnjuje.

Kako si predstavlja Pesnico po štirih letih?

Po štirih letih si želi občino, v kateri bi občani spremembe občutili pri vsakdanjem življenju. Med konkretnimi cilji navaja trajno sanacijo nevarnih cestnih odsekov, bolj urejeno odvajanje odpadnih voda in ureditev vodovodnih podsistemov.

V Pesnici bi si prizadeval za dokončanje osrednjega trga in nadaljevanje postopkov za izgradnjo pokopališča. V Dolnji Počehovi bi načrtoval izvedljive faze obnove, v Pesnici in Jarenini urejanje kanalizacije, v Pernici pa reševanje komunalnih težav.

V Jakobskem Dolu bi si prizadeval za prometno razbremenitev središča, dokončanje potrebnih ureditev pokopališča z vežico ter pridobitev dokumentacije za novo kulturno dvorano, v sklopu katere bi uredili tudi prostore za zdravstveni dom.

Pri vsakem projektu bi morali biti določeni pričakovani rezultati, roki in sredstva. Če bi prišlo do zamud, bi občanom pojasnil razloge in predstavil načrt za njihovo odpravo.

Razvoj vseh naselij, ne le središča občine

Valentan poudarja, da občine ni mogoče voditi samo iz pisarne. Zato bi se redno odpravljal na teren in se pogovarjal s prebivalci vseh naselij. Načrtovanje bi začel s pregledom potreb ter delovnimi srečanji v Pesnici, Pernici, Jarenini in Jakobskem Dolu.

Pri razporejanju sredstev bi upoštevali število uporabnikov, ogroženost, stanje infrastrukture in dosedanja vlaganja. Manjši kraji po njegovem ne smejo ostati spregledani samo zato, ker njihove potrebe ne zahtevajo velikih investicij.

Za manjše ureditve bi občinskemu svetu predlagal, da del proračunskih sredstev nameni projektom, o katerih bi po preveritvi izvedljivosti odločali občani. Enkrat letno bi v vsaki krajevni skupnosti predstavil, kaj je bilo izvedeno, kaj zamuja in kaj sledi.

[[image_1_article_94385]]

Več možnosti za mlade družine, mlade in starejše

Med ukrepi za mlade družine Valentan izpostavlja povezovanje prostorskega načrtovanja s komunalnim opremljanjem zemljišč, preverjanje potreb po vrtčevskih mestih in urejanje varnih šolskih poti.

»Mladim bi omogočili več besede pri uporabi občinskih prostorov in oblikovanju programov, ki jih potrebujejo. V okviru finančnih zmožnosti ter ob državnem in evropskem sofinanciranju bi začeli postopek umeščanja mladinskega centra v prostor. Z lokalnimi podjetji bi poiskali možnosti, da mladi pridobijo prakso, mentorstvo in pridobivanje prvih delovnih izkušenj. Za podjetništvo in kmetijstvo bi zagotavljali razumljive informacije o razpisih ter pomoč pri povezovanju ponudnikov,« poudarja.

Pri starejših bi se zavzemal za širitev pomoči na domu, nadgradnjo e-oskrbe in več družabnih ter medgeneracijskih dejavnosti. Posebno pozornost bi namenil osamljenim starejšim in svojcem, ki doma skrbijo za ostarele starše. Ob tem bi ohranil tudi možnost osebnega urejanja zadev na občini, saj mora biti dostop do občinskih storitev omogočen tudi tistim brez računalnika in avtomobila.

Občani bi lahko napredek preverjali vsake tri mesece

Valentan meni, da morajo imeti občani konkretne podatke, s katerimi lahko sami preverijo, ali župan izpolnjuje obljube. V prvih 100 dneh bi objavil začetno stanje in predlog ciljev, nato pa bi javni pregled napredka posodabljali vsake tri mesece.

Med kazalniki bi spremljali število saniranih nevarnih plazov in cestnih odsekov, dodatno priključenih gospodinjstev na kanalizacijo, urejenih šolskih poti ter izvedenih korakov prostorskega načrtovanja. Pri večjih projektih bi objavljali prvotno načrtovane in končne stroške, odstopanja od rokov, prejeta nepovratna sredstva ter stanje občinskega dolga in stroške njegovega odplačevanja.

Spremljali bi tudi odzivni čas občine, potrebe po vrtčevskih mestih in dostopnost pomoči starejšim. Napredek bi bil razviden tudi za vsako krajevno skupnost posebej.

»O nedoseženem cilju bom poročal enako jasno kot o doseženem,« napoveduje Valentan.

Največji dosežek bi bil zaupanje občanov

Ob koncu morebitnega mandata bi si Valentan želel predvsem, da bi bile krajevne skupnosti med seboj bolj povezane, občani pa bi imeli občutek, da njihov glas pri občinskih odločitvah nekaj velja.

Za največji dosežek bi štel, če bi ljudje lahko rekli, da je bilo dogovorjeno tudi narejeno in da so vedeli, kako se porablja njihov denar. Pomembno se mu zdi tudi, da bi občinska uprava ostala strokovna in sposobna, projekti urejeni, finančne obveznosti pa obvladljive.

»Največje priznanje zame bi bilo zaupanje ljudi, da je njihov glas pri občinskih odločitvah res nekaj veljal,« zaključuje Danijel Valentan.