Prvi november je praznik, ko se še posebej posvetimo grobovom pokojnih in jih uredimo. Tako se odpravimo na pokopališče, odnesemo aranžma iz cvetja in prižgemo svečke. Ikebane morajo biti nadgradnja vseh ostalih elementov na grobu. Vključiti se morajo po obliki, vrsti in barvi cvetja, da tvori skladno celoto. Toda veste od kod prihaja izraz ikebana in kakšno simboliko imajo cvetovi v njem?

Posebno aranžiranje cvetja je japonska umetnost

Ko govorimo o ikebanah ne gre le za skupek cvetja, ki ga nosimo na pokopališča, ampak za umetnost aranžiranja cvetja, k ima svoj izvor na Japonskem. Prevedeno pomeni beseda “ikebana” toliko kot “živeče cvetje” ali “pot cvetja”.

Tradicija aranžiranja sega v 7. stoletje, ko so na oltarjih v templjih darovali cvetje. Kasneje so cvetne aranžmaje postavljali v hišne niše. Višek popularnosti je tovrstna umetnost urejanja cvetja in rastlin prvič dosegla v 16. stoletju, pod vplivom budističnih mojstrov čajnega obreda, od takrat pa le še narašča, saj je danes na Japonskem in drugod preko 1000 različnih šol aranžiranja. V času, ko so se na Japonskem začela mešati zahodna in vzhodna kultura, so dobili tradicionalni japonski aranžmaji tudi zahodni pridih.

Japonska ikebana.

Legenda o nimfi Klitiji in njeni neizpolnjeni ljubezni

Najpogostejše rože v ikebanah, ki jih nosimo te dni na pokopališča, so krizanteme. Običajno jih imenujemo mame in so tradicionalni jesenski cvet, čeprav nekatere sorte cvetijo konec julija. Je priljubljena roža ob praznovanju dneva mrtvih. Bele krizanteme so najprimernejša barva za oltarje, grobnice in cvetne krone.

Kadar govorimo o krizantemah, najprej pomislimo na rože z velikimi cvetovi. Ta je še danes na Japonskem državni simbol, od 12. stoletja pa velja tudi grbovna cvetlica japonskega cesarja in predstavlja vrhovno oblast in moč. Če na vzhodu nekomu podarite krizantemo, mu s tem zaželite dolgo in srečno življenje. Ko pa je velikocvetna krizantema v 19. stoletju prispela v Evropo, je za nekaj časa celo postala izbran in dragocen okras aristokratskih salonov in pojem eksotičnega razkošja.

Sicer se njena vzhodna simbolika na zahodu ni nikoli povsem uveljavila. V evropski kulturi je tradicionalni cvet, s katerim se spomnimo umrlih sorodnikov in prijateljev ter predstavlja minljivost, smrt, žalovanje in spomin. Izvor takega dojemanja segajo daleč v preteklost, in sicer v antiko, ko se je govorila legenda o neizpolnjeni ljubezni nimfe Klitije.

Ta se je nesmrtno zaljubila v boga sonca Helija, ki pa mu je bila bolj všeč njena sestra Levkoteja. Ljubosumna Klitija je z obrekovanjem povzročila sestrino smrt, nato pa od gorja zbežala v puščavo. Tam je devet dni brez hrane in pijače sedela na golih tleh ter s pogledom nenehno sledila soncu, dokler ni za vedno zaprla oči. Legenda pravi, da se je spremenila v rožo, ki se obrača k soncu in mu sledi čez nebo. Seveda takrat ta roža ni bila krizantema z velikimi cvetovi, ampak njena skromnejša rumena sorodnica, ki je doma v Evropi.

Krizantemi bi tako lahko rekli zlata cvetlica, saj strokovno ime Chrysanthemum izvira iz besed “hrysos” (zlato rumen) in “anthemos” (cvet).

V Sloveniji jih imenujemo tudi vsesvetnice in jih še vedno nosimo na grobove bližnjih ob dnevu mrtvih oziroma dnevu vseh svetih, saj so tako za dolgo obdobje postale značilno cvetje za krašenje grobov.

Druge rože simbolizirajo ljubezen, duhovno popolnost, večno življenje

Poleg krizantem se v ikebanah velikokrat pojavijo tudi drugi cvetovi, kot so denimo vrtnice in nageljni in otročji dih. Kraljica rož je vrtnica, ki je uveljavljena kot tradicionalni simbol ljubezni in lepote. V različnih verah je vrtnica postala tudi simbol smrti in večnega življenja, rajske lepote, najvišje resnice ter duhovne popolnosti. Tudi sami odtenki vrtnic imajo svoje specifične pomene. Tako imajo temnejši odtenki globlje pomene, medtem ko rožnati simbolizirajo milino in nežnost. Bela vrtnica je simbol zaupanja, nedolžnosti, ponižnosti in čistosti, oranžna zaznamuje navdušenje in hrepenenje, rumena pa veselje in zadovoljstvo.

Nagelj je cvet sprave, ki simbolizira najtesnejše prijateljstvo, spoštovanje in spoznanje globine čustev. Rdeč nagelj je cvet ljubezni. Če ga podarite ljubljeni osebi, jo s tem zavarujete pred “hudobijami tega sveta”. Poleg tega predstavlja simbol zdržljivosti. Pomeni tudi zaobljubo, v krščanski veri pa simbolizira Kristusovo ljubezen, usmiljenje in milost. Bel nagelj predstavlja deviško čistost oziroma nedolžnost. Kadar na grobu vidimo položen en cvet, le ta simbolizira sporočilo: “Nikoli te ne pozabim”.

Kot polnilo se v šopkih in ikebanah velikokrat uporabljajo tudi gipsofile oziroma otroški dih. Uporabljajo se ob večini priložnosti, zaradi svoje miniaturne velikosti se zlahka sestavijo v šopek. Poleg tega so široko dostopne in na voljo vse leto. Otroški dih simbolizira čistost, iskrenost, ljubezen, sočutje, zaupanje, večno ljubezen, nedolžnost in romantiko. Cvet nagovarja vaše ljubljene in jim izkazuje ljubezen, ki si jo zaslužijo.

Zeleni dodatki simbolizirajo večnost in nesmrtnost

Kot dodatek se uporablja tudi zelenje. Najpogosteje se v ikebanah najdeta pušpan in smrekove vejice, ki sicer podobo aranžmaja ozelenijo, seveda pa imajo tudi te rastline svoj pomen. Pušpan kot tudi smrekove vejice simbolizirata nesmrtnost in večnost, saj sta zimzelena in sta celo leto zelene barve.