Ko se jesenske noči ohladijo, se za pelargonije začne najbolj kritično obdobje v letu. Priljubljene balkonske lepotice lahko živijo in cvetijo več let, a le, če jih uspešno pripeljemo skozi zimo. Dobra novica je, da prezimovanje ni zapleteno. Slaba pa, da večina ne zgreši s prostorom ali obrezovanjem, temveč z zalivalko. Ta napaka se ne pokaže takoj, ampak rastlino uničuje počasi, od korenin navzgor, pišejo na krstarica.com.

Iz Afrike na slovenske balkone

Rastline, ki jim po domače pravimo geranije, so v resnici pelargonije. Izvirajo iz južne Afrike, zato zmrzali ne prenesejo. Ko se nočne temperature spustijo proti ničli, jih je treba umakniti na varno.

Pred selitvijo rastlino natančno preglejte: odstranite odcvetele cvetove in poškodovane liste ter preverite, ali so se nanjo naselili škodljivci. Pelargonije z gredice ali iz velikih korit previdno izkopljite skupaj s koreninami in jih presadite v lončke, kar je najvarnejši način prezimovanja.

Svetlo, hladno in zračno

Idealen zimski dom je svetel, zračen prostor s temperaturo med 7 in 10 stopinjami Celzija. Zastekljena terasa, svetlo stopnišče ali hladnejša shramba so boljša izbira kot ogrevana dnevna soba. Radiator je za pelargonije past: zaradi toplote in premalo svetlobe se poganjki pretegnejo, rastlina oslabi in se lahko izčrpa še pred pomladjo.

Če vam primanjkuje prostora, poganjke skrajšajte na 10 do 15 centimetrov. Odstranite le suhe in obolele dele, škarje pa prej očistite.

Največja napaka: preveč vode

Prav tu se zgodba najpogosteje konča slabo. Med zimskim mirovanjem pelargonije potrebujejo bistveno manj vode kot poleti, a mnogi jih zalivajo po poletni navadi. Substrat, ki je v hladnem prostoru nenehno vlažen, počasi povzroči gnitje korenin. Ko rastlina pokaže znake težav, je pogosto že prepozno.

[[image_1_article_94468]]

Zalivajte le, ko je zemlja suha, in v podstavku nikoli ne puščajte vode. Ob milejših dneh prostor prezračite, saj zatohel in vlažen zrak spodbuja bolezni. Gnojenje pozimi opustite ali ga močno omejite. Cilj ni bujna rast, temveč da rastlina ohrani moč do pomladi.

Prezimovanje brez zemlje

Kdor nima svetlega prostora, lahko poseže po starem triku. Rastline izkopljite, z korenin previdno otresite zemljo in jih po eno ali dve položite v papirnato vrečko. Hranite jih na hladnem in suhem, pri približno 7 do 13 stopinjah. Nekateri jih obesijo na glavo, a ta metoda je manj zanesljiva: rastline pogosto izgubijo liste in del poganjkov, nekatere pa si ne opomorejo.

Marca odstranite suhe dele, stebla skrajšajte do zdravega zelenega tkiva in pelargonije posadite v svežo zemljo. Dobro jih zalijte in postavite na svetlo.

Potaknjenci kot rezervni načrt

Kdor ne želi tvegati, lahko priljubljeno sorto ohrani tudi s potaknjenci. Z zdravih vrhov odrežite od 8 do 10 centimetrov dolge poganjke, odstranite spodnje liste in jih posadite v mešanico perlita in šote ali drug rahel substrat. Postavite jih na svetlo, a ne na močno neposredno sonce. Korenine se razvijejo v nekaj tednih, najbolje pa se obnesejo potaknjenci, narezani pozno poleti.

Na teraso šele po zadnji zmrzali

Proti koncu zime prikrajšajte vršičke poganjkov, da se bodo rastline lepše razrasle. Ko se pokaže nova rast, postopoma povečajte zalivanje in začnite gnojiti. Na prosto jih prestavite šele, ko mine nevarnost pozebe. Prve dni naj stojijo v zavetju, da se postopoma navadijo na sonce, veter in temperaturna nihanja. Če bo prehod postopen, vas bodo poleti nagradile z bogatim cvetenjem.