Toplota v hiši, praznični vonj po cimetu, domačih keksih, prepevanje najlepših božičnih pesmi, svetleče se drevo, veselo odpiranje daril in še marsikaj se te dni dogaja v slovenskih domovih. Pa vendarle povsod po svetu ni tako. Praznovanje božiča se v Španiji kar precej razlikuje od našega. In to na zanimiv način. Sicer Maja z družino živi v turističnem okolju, na Kanarskih otokih, kjer zaradi prebivalstva iz celega sveta najdeš veliko zanimivih običajev, ki so drugačni od naših in španskih.

Si predstavljate božič preživeti kar na plaži?

»Ampak naj se osredotočim na razlike med našimi in španskimi. Začne se že pri Svetem Nikolaju, pri nas poznanem Miklavžu, katerega tukaj sploh ne poznajo. Nato za božič, Španci ne postavljajo tradicionalnega drevesca kot smo ga vajeni mi in tudi darila jih ne čakajo na božično jutro,« opisuje Mariborčanka. Pri njih je značilno za božič postaviti velike jaslice. Veliko hiš jih postavlja celo na prostem, pred hišami.

28. decembra dan potegavščin

Veliko bolj praznujejo dan Svetih treh kraljev, ki ga imamo tudi pri nas. Ta praznik je za njih veliko bolj pomemben kot božič. Na ta dan pridni otroci dobijo darila in zanimivost je, da jih ta čakajo v čevljih kot je pri nas običajno na dan, ko nas obišče Miklavž. Ena od zanimivosti je tudi, da na 28. december praznujejo naš 1. april, dan potegavščin. Pri njih ni tradicionalno množičnega okraševanja hiš. Jih je pa v kraju, kjer živi Maja, nekaj, ki so obdane z lučkami, največkrat so to hiše priseljenih ljudi, med njimi je tudi njihova. Mesta so po večini zadnja leta bolj okrašena. Seveda ne bi mogli brez tega, naj se začuti praznični čas na ulicah.

»Omenim lahko še običaj ob praznovanju novega leta. Na sillvestrov večer, natanko zadnjih dvanajst sekund do polnoči, vsak Španec poje dvanajst jagod grozdja ob odštevanju. Komur uspe pojesti vse jagode v tem času, pomeni, da bo imel srečo vseh dvanajst mesecev v novem letu. To vsako leto poskusimo tudi mi in naj povem, da ni tako enostavno.«

Kljub življenju na tujih tleh ohranjajo tradicijo

Za njo božič, kljub vsem komercialnim spremembam, še vedno predstavlja neko tradicijo. »Rada ga praznujem na način, kot smo ga leta nazaj. Četudi živimo na tujih tleh, v okolju drugačnih navad, naš božič še vedno ostaja takšen, kot ga poznamo v Sloveniji.« Pomembno in zelo čarobno se ji zdi, da se božično drevo krasi na božično večer. Seveda mora biti ob tem prisotna vsa družina. Okraševanje drevesca spremlja praznična glasba, nato pa sledi božična večerja. Ne manjka domačih božičnih keksov, narejenih po maminih receptih. »Po večerji smo že kot otroci vsi hiteli v posteljo, da se zjutraj zbudimo čimprej in na božično jutro odpremo darila.«

Namesto božičnega kosila kar piknik na prostem.

»Ne maram želj kot jih imajo nekateri dandanes in si želijo marsikaj, kar se meni sploh ne zdi primerno kot božično darilo. Najlepše je, če te razveseli darilo, katero ima pomen, pa četudi ni vredno velike vsote denarja.« Na božični dan so navadno imeli kosilo pri babici in dedku, ker pa sedaj živijo daleč stran, so priredili tradicijo in pripravijo piknik na prostem ter popoldne preživijo na plaži, polni ljudi z božičnimi kapami.

»Četudi živimo daleč stran od domače Slovenije, se mi zdi pomembno, da na nek način ohranjamo svoje tradicije in ne samo v božičnem času, temveč čez vso leto.«

Letos prvi božič praznuje njuna hčerka Mariona.