Najbolj praznični mesec leta zagotovo ne bi bil tako čaroben brez bradatega moža v rdečem plašču. Za milijone ljudi po celem svetu je december namreč nepopoln brez veselega in odmevnega “Ho-Ho-Ho”. Kljub temu, da se njegova podoba med posameznimi kulturami razlikuje, ima nekaj skupnega, in sicer svojo dobro dušo.

Starši za božič prejmejo darila od sorodnikov, sosedov, prijateljev. Otroci pa velikokrat verjamejo, da darila prinaša dober mož z belo brado. Kljub temu, da se prej ali slej morajo soočiti z resnico o Božičku, si starši prizadevajo, da bi ohranili božični čar. Toda, kako ta čar “zapakirajo”?

Razlito mleko, razdrobljeni piškotki, stopinje v snegu

Za odgovor na to vprašanje smo se obrnili na eno izmed tistih oseb, ki se vsako leto “prelevi” v Božička, da bi razveselila svoja otroka. Seveda je govora o eni izmed mamic iz Maribora, ki nam je zaupala, kako za svoja otroka ohranja božični čar.

“Pri nas je vedno tako, da zvečer na teraso nastavimo piškotke in kozarec mleka. Dedi potem na skrivaj nekaj piškotkov razdrobi in poje, kot da je prišel Božiček in je pustil nekaj oglodanih piškotkov in malenkost mleka polil,” je za nas pojasnila. S tem ustvari kuliso o prihodu Božička sredi noči. V nadaljevanju je še pojasnila, da ob piškotke in mleko otroci pristavijo pisma, na katera “Božiček odpiše”. To v praksi pomeni, da Mariborčanka spiše pismo v vlogi Božičkove asistentke ali škrata in ga svojima otrokoma nastavi.

“Babi nas je vedno poklicala, da gremo ven, češ, da na nebu potuje Božiček. Ko smo gledali v nebo, je dedi vedno rekel, da je ena izmed zvezd Rudolfov nos. Medtem ko smo bili zunaj je nekdo laufal in pod smreko namestil darila. Če je bilo ravno kaj snega, smo naredili tudi nekaj stopinj, kot da je res prišel Božiček.” 

30-letna Sara iz Maribora pa nam je zaupala, da je kot otrok pisala pisma Božičku, v katerih je zapisala, kaj si želi in jih položila na okensko polico. “Božiček” je seveda prišel in je pismo odnesel. “Napisana pisma danes hrani moja mama. Pri pisanju sem se zelo potrudila, natančno sem morala premisliti, kaj bom napisala, da ne bo preveč. Vedno sva mu s sestro pripravili tudi posebne motive in vsako leto je bilo pismo unikatno. Spremljala sem, kdaj bo odnesel pismo, in ko je izginilo sem bila izjemno vesela in olajšana. Niti en trenutek pa nisem podvomila, da Božiček ne obstaja,” je dejala. Sicer je še poudarila, da je z leti Božiček postala kar sama in obožuje, ko ima priložnost da obdari ljudi, ki jih ima rada.