Martinovo je praznik, ki sega daleč v čas pred našim štetjem. Čeprav je danes praznik videti krščanski, so se v jesenskih praznovanjih naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino in jih hkrati prosili za ponovitev obilja v naslednjem letu.

Sveti Martin je bil sin rimskega vojaka

Zaradi splošne priljubljenosti cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamovala z znanim in med ljudmi čaščenim svetnikom, svetim Martinom, krščanskim škofom, rojenim v začetku četrtega stoletja na ozemlju današnje Madžarske. Oče svetega Martina je bil rimski vojak v času Rimskega imperija. Ko je bil Martin še otrok, se je družina zaradi očetove službe preselila na ozemlje sedanje Italije, Martin pa je tam spoznal krščansko vero. Čeprav je po očetovi tradiciji postal rimski vojak, ki naj bi služil vojaško obveznost v Franciji, se je posvetil življenju za reveže. Someščani so ga proti njegovi volji izvolili za škofa v Toursu.

Martin in Berač.

Martin se je skril v gosi, ki so ga izdale

Martin je, enako kot njegov oče, služil v vojski. Neke mrzle noči se mu je zgodilo, da je blizu Pariza srečal berača, ki je bil na pol gol. Ker se mu je zasmilil, mu je dal polovico svojega plašča. Takrat je spoznal, da vojaška služba ni zanj, zato je prosil za odpust in bil obtožen, da je reva. Da bi dokazal, da ni, se je ponudil, da lahko stoji med obema vojskujočima se stranema.

Nato je vstopil v službo Cerkve in šel širit krščansko vero. Ko se je vrnil, si je postavil manjšo puščavniško celico, ki so jo kasneje razširili v samostan.

Zaradi svoje dobrote in skromnosti so ga imeli ljudje izredno radi in so si želeli, da bi postal škof. Ravno zaradi teh lastnosti je škofovsko mesto zavrnil in legenda pravi, da se je skril pred ljudmi, da ne bi več nanj pritiskali. Želel si je zgolj, da bi delal v miru in tišini, kar pa ne bi bilo mogoče, če bi postal škof. Martin naj bi se skril v bližnji hlev, kjer so imeli goske. A so ga gosi z glasnim gaganjem izdale. Ker ni imel druge priložnosti je le privolil v to, da postane škof.

Kot je 11. novembra 397 umrl, je ta dan postal tisti, kadar se evropske države na raznolik način spominjajo tega svetnika. Iz te zgodbe izhaja tudi običaj peke gosi na Martinovo ,kot kazen, da so izdale sv. Martina.

Smrt sv. Martina.