Novo leto je mimo, zdaj pa se postavi vprašanje, kako dolgo je primerno, da prijateljem, sodelavcem in sorodnikom čestitamo ob novem odboju. Na tem področju je precej zmede, nekateri pravijo, da je to primerno do 4. oziroma 6. januarja, drugi pa do prve četrtine leta.
Nekateri vztrajajo s čestitanjem do konca januarja
Kot je za nas pojasnila Simona Lečnik Očko, strokovnjakinja za bonton, je prvi mejnik nekako zaključek tega tedna. V praksi pa zadnja leta opaža, da je do sredine januarja povsem običajno, da si voščimo za novoletne praznike. Sicer se voščilo za božič ne uporablja, ker je v lanskem letu.
Razlog za tako odboje je preprost: “Če pogledamo iz službenega okolja, si marsikdo privošči daljši oddih ravno okoli teh praznikov in se v prvem tednu januarja ne srečamo vsi. Če pridete v službo 10. januarja ne bo čisto nič narobe, če nekomu voščite. Sicer ne boste rekli ‘srečno novo leto’, ampak zaželimo dober začetek novega leta.” Ponekod vztrajajo celo do konca januarja, kar je po mnenju strokovnjakinje malo predolgo: “To je kot, da bi vam nekdo mesec dni po rojstnem dnevu čestital.”
Mislim, da je mesec dni vsekakor predolgo. Do sredine januarja pa lahko vztrajamo z lepimi željami. Posebej v teh časih so dobronamerne želje dobrodošle, tudi če so izrečene malce kasneje.
Pomembno je, da je voščilo personalizirano
Ni pomembno le, kdaj voščimo, ampak tudi kaj voščimo. Če voščimo novo leto tik za silvestrovim, ko smo še v družbi, lahko rečemo “Srečno novo leto!”. V Sloveniji se je prijela pogovorna različica “Srečnega in zdravega!”. Načeloma pa bi bilo zelo dobrodošlo in željeno, da dodamo še kakšen stavek.
“Vedno pozivam ljudi, da naj dodajo kako osebno noto. Torej če se srečam z vami in vem, da so vam v preteklem letu delale nekatere zadeve težave, bo moje voščilo personalizirano. Ne želim samo srečnega in zdravega, ampak bom zaželela, da ne boste v prihodnjem letu imeli takih izzivov, ki so vas mučili minulo leto. Ta personalizirana nota da nekaj več in ljudem, ki jim voščimo, damo vedeti, da jih imamo v mislih in jih poslušamo, ko nam razlagajo o izzivih, s katerimi se soočajo.”
Rokovanje in poljubljanje je odvisno od posameznika
V času epidemije je strokovnjakinja opazila, da obstajajo izjeme pri rokovanju in poljubljanju, kljub temu pa se v praksi stik in dotik izvajata. “Ko gre za rokovanje, so tudi ljudje, ki se trenutno izogibajo dotikov. Mi moramo to spoštovati. To najlažje opazimo z govorico telesa. Nakažejo nam, ali imajo željo po dotiku. Nekateri iztegnjeno roko, drugi gredo v objem. Odvisno je od odnosa, ki ga imamo z ljudmi.”
Če opazimo, da oseba ne želi stika in dotika, se tega držimo in spoštujemo njihovo odločitev. Z ljudmi, s katerimi smo si blizu in jih pustimo v ta intimni prostor, sledita običajno dva poljuba na lica in objem. Z ljudmi, s katerimi smo na distanci, pa se klasično rokujemo in seveda skrbimo za higieno.
