S premiero filma Mama je ena sama režiserja Mihe Čelarja se danes v Mariboru začenja mednarodni festival dokumentarnega filma DOKUDOC, ki bo mesto že tretjič ujel v času in prostoru dokumentarnosti. Prej revija je zdaj mednarodni festival, saj se je povezal s festivali po svetu in poleg 30 slovenskih prinaša tudi pet tujih dokumentarnih filmov.
DOKUDOC so začeli oblikovati leta 2012, ko so v Mariboru v času Evropske prestolnice kulture (EPK)
DOKUDOC so začeli oblikovati leta 2012, ko so v Mariboru v času Evropske prestolnice kulture (EPK) organizirali prvo Revijo slovenskega dokumentarnega filma. Kasneje so začeli razvijati mednarodni program in letos festival prvič prinaša tudi tuje dokumentarce.
Prej revija je zdaj mednarodni festival, saj se je povezal s festivali po svetu in poleg 30 slovenskih prinaša tudi pet tujih dokumentarnih filmov.
Po besedah direktorice festivala Maje Malus Azhdari je mednarodno festivalsko sodelovanje pomembno za širši okvir predstavljanja dokumentarnega žanra v Sloveniji in večje možnosti za prodor slovenskih dokumentarcev v tujino. “V mesto je treba pripeljati dobra, kreativna dokumentarna dela, da bi se lahko zgledovali po nekih novih pristopih v izražanju v dokumentarnih formatih,” je pojasnila za STA.
Tuji dokumentarni filmi, večinoma mednarodne produkcije, se predstavljajo v sekciji DOKU multikulti. Lotevajo se različnih tem, med drugim pomena vode in vloge telenovel na položaj žensk v arabski družbi.
Glavni poudarek je še vedno na slovenskem dokumentarnem filmu
Glavni poudarek je še vedno na slovenskem dokumentarnem filmu. “Kreiramo prostor predvajanja za slovenske avtorje in producente dokumentarnih del,” je še povedala direktorica, ki je izmed 56 prispelih del v program sekcije slovenskih dokumentarnih filmov DOKU zdaj uvrstila 30 filmov. “Slovenski dokumentarni filmi se dotikajo raznovrstnih družbenih tem, predvsem pa odkrivajo tiste plasti, o katerih ponavadi ne govorimo,” je dejala.
Ravno z namenom promocije slovenskih dokumentarcev je festival oziroma revija sploh nastala. “V Sloveniji je dokumentarni film žal še vedno podhranjen. Premalokrat ga pokažemo občinstvu, zato kreiramo prostor, da bi dokumentarni ustvarjalci lahko poželi nek pravi sloves in se prikazali s primerno javno projekcijo,” je pojasnila.
V zgodovino se podaja sekcija DOKU retro, ki letos predstavlja dokumentarna dela po izboru slovenske scenaristke in režiserke Helene Koder. Njenemu delu se bodo poklonili s plaketo dokumentarno ime 2014.
Glavno festivalsko prizorišče je Sodni stolp, program pa bo tudi v atriju Vetrinjskega dvora, na Živih dvoriščih in v kinu Udarnik. Projekcije dokumentarnih filmov bodo spremljali kulinarična ponudba, glasba, zabava, pogovori in delavnice.