Kakšnih 120 ljudi sedi v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor. Se pozdravljajo, klepetajo, vznemirjeno čakajo začetek. Mariborčani so prišli poslušati pogovor s Tonetom Partljičem o njegovem novem romanu, katerega protagonist, Stari most, se nahaja le kakšnih petsto metrov stran.
Sebastjan in most, novi naslov v obsežnem Partljičevem opusu, je izšel le kak teden ali dva nazaj. Obiskovalci prireditve najverjetneje še niti niso imeli priložnosti prijeti knjigo v roke, pa vendar sedijo tam, pripravljeni na pogovor. Med občinstvom je veliko prijateljev in oboževalcev Partljičevih del, simpatije do avtorja pa ne skriva Mitja Čander, urednik pri Beletrini, ki v nagovoru zaupa poslušalcem, kako je vesel Partljičevega sodelovanja z njihovo založbo.
Od nekdaj je namreč vedel, da želi napisati knjigo o mostu, ki je lansko leto praznoval stoletnico, pri pripravah na pisanje pa se je zanesel na nečaka, ki mu je priskrbel kopico spletno dostopnih gradiv, črpal je iz znane razstave Nemci v Mariboru in drugih arhivov.
Zgovorni pisatelj nato v pogovoru, ki ga vodi dr. Jerneja Ferlež, bibliotekarka UKM, obudi za poslušalce številne zgodbe o Mariboru, ki jih je odkrival v letu in pol, ko se je pripravljal na pisanje. Od nekdaj je namreč vedel, da želi napisati knjigo o mostu, ki je lansko leto praznoval stoletnico, pri pripravah na pisanje pa se je zanesel na nečaka, ki mu je priskrbel kopico spletno dostopnih gradiv, črpal je iz znane razstave Nemci v Mariboru in drugih arhivov. A o čem pravzaprav govori pripoved?
.be
Bralci lahko v tem zajetnem romanu sledijo zgodbi Sebastjana Gorjupa, primorskega graditelja mostov, ki se po delovni nesreči, v kateri si hudo poškoduje nogo, preseli v Maribor.
Bralci lahko v tem zajetnem romanu sledijo zgodbi Sebastjana Gorjupa, primorskega graditelja mostov, ki se po delovni nesreči, v kateri si hudo poškoduje nogo, preseli v Maribor. Ko se leta 1909 prične gradnja mostu, danes znanega kot Stari most, ki naj bi zamenjal prejšnjega, lesenega, se Sebastjan pridruži delovni ekipi. Vendar bolj kot opazovalec družbenega dogajanja, svojo pozornost usmerja izključno na most, za nemirno politično dogajanje pa mu ni mar. Roman se zaključi v času druge svetovne vojne, ko most pade pod silo eksplozij …

Na primer, ko govori o tem, kako so trgovci z Gosposke ulice dosegli, baje celo s podkupovanjem, da naj novi most poveže z drugim nabrežjem njihovo ulico, čeprav bi most prav tako lahko stal nekaj metrov nižje. Pa kako so pozabili položiti vodovodne cevi in so morali Stari most porušiti, da so jih lahko speljali ali kako se je avtorju javilo kar 12 ljudi, ki so trdili, da so bili zadnji, ki so šli čez most, preden je bil porušen v 2. svetovni vojni. 
Pripoved je prepredena s preverljivimi zgodovinskimi dejstvi, ki jih popestrijo liki kot so Scherbaum, Nasko, Verstovšek. Po Čandrovem mnenju Partljič odlično kombinira dokumentarizem s fikcijo, avtor sam pa pravi, da je bilo to linijo med fikcijo in realnostjo lahko vzpostaviti, ko se je odločil za to smer. Tako včasih niti ni povsem jasno, ali Partljič poslušalcem pripoveduje o izseku svojega romana ali prigodo iz mariborske zgodovine. Na primer, ko govori o tem, kako so trgovci z Gosposke ulice dosegli, baje celo s podkupovanjem, da naj novi most poveže z drugim nabrežjem njihovo ulico, čeprav bi most prav tako lahko stal nekaj metrov nižje. Pa kako so pozabili položiti vodovodne cevi in so morali Stari most porušiti, da so jih lahko speljali ali kako se je avtorju javilo kar 12 ljudi, ki so trdili, da so bili zadnji, ki so šli čez most, preden je bil porušen v 2. svetovni vojni. Večer je bil poln takšnih zgodb, prenekatera je obiskovalce prav dobro nasmejala, a Partljič je pogovor spretno zapeljal tudi v drugo smer in razkril konec zgodbe.

So obdobja, ko gradimo in obdobja, ko rušimo
Čeprav si je sam želel drugačno usodo za svojega junaka, Partljič pravi, da ni mogel drugače.
»So obdobja, ko gradimo in so obdobja, ko imamo neko zlo, ko rušimo. […] Zdi se mi, da živimo v obdobju rušenja, Maribor se ruši, tovarne so šle, za Nemce, ki so šli, bi nam zdaj pasalo, da bi prišli nazaj kot strateški partnerji …« pravi Partljič o današnjih časih.
»So obdobja, ko gradimo in so obdobja, ko imamo neko zlo, ko rušimo. […] Zdi se mi, da živimo v obdobju rušenja, Maribor se ruši, tovarne so šle, za Nemce, ki so šli, bi nam zdaj pasalo, da bi prišli nazaj kot strateški partnerji …« pravi Partljič o današnjih časih. Nič drugače pa ne velja za konec romana, ki zna vznemiriti bralce: Sebastjan, graditelj mostov, ki ne more sprejeti, da je pred njim novo obdobje, obdobje rušenja, si vzame življenje.

Roman že zdaj dobro sprejet pri bralcih
Po pogovoru s pisateljem se je hitro naredila dolga vrsta ljudi, ki so čakali na avtogram, tisti izvodi romana, ki so jih v Mariborski knjižnici uspeli obdelati in vključiti v ponudbo, pa so povečini že izposojeni. Zato bo novica razveselila predvsem e-bralce, ki si bodo lahko knjigo že kmalu izposodili preko Biblosa, Beletrinine eKnjižnice.
Nina Medved