Samo Šalamon je tisti Mariborčan, ki je s kitaro v roki Maribor uvrstil na zemljevid sveta. Sodi med najboljše kitariste in komponiste na svetu, njegova plošča Ormethology pa je uvrščena med 1001 najboljšo ploščo v zgodovini jazz glasbe.

To so o njem zapisali drugi:

“Eden najbolj vročih 10 novih kitaristov na svetu”. (Guitar Player, junij 2008, ZDA)

“Šalamon je eden izmed najbolj zanimivih glasbenikov na svetu. Mladi kitarist je bodoči inovator in sila, s katero moramo računati v svetu jazza.” (Alain Drouot, AllMusic, ZDA)

“Slovenski kitarist Samo Šalamon je eden najbolj vsestranskih in inovativnih jazz glasbenikov dandanes.” (AllAboutJazz, 2014, ZDA)

Takšen glasbeni genij v Mariboru že trinajsto leto vodi svojo glasbeno šolo, znano kot Takt Ars. Mnogo mladih umetnikov, ki svoje znanje nabira v njegovi glasbeni šoli, se je ob izteku leta že tradicionalno predstavilo na koncertu v prepolni Slomškovi dvorani. Pokazali so svoje znanje, ki so ga pridobili pod taktirko mentorjev Takt Arsa, ki so: Samo Šalamon, Vasja Bajde, Urban Kolarič, Jure Gračner, Denis Jančič in Dani Marinič.

In kaj so o Samu in njegovi ekipi povedali otroci?

“Zmeraj rada grem, ker je zabavno in učitelj je super.”

“Super je, ker lahko igram pesmi, ki so mi všeč in jih rad poslušam.”

“Ko igram se zabavam, pa še o Samovi mački kaj izvem.”

“Moj učitelj je najbolj zabaven in me spremlja na harmoniki, ko igram klavir.”

“Želim postati tako dober pianist kot moj učitelj in igrati v svojem bandu.”

“Rad bi vrhunsko igral kitaro in imel brado.”

 

Starši, prijatelji, dedki in babice so otrokom namenili bučen aplavz in se ob melodiji “nikdar tečne” Last Christmas poslovili do naslednjega leta, ko se v januarju ponovno srečajo z inštrumenti v rokah. 

Gledalci pa smo dvorano zapustili tako, da smo stereotip iz otroštva – da so glasbene šole dolgočasne in v njih strogi učitelji, ki s palico trkajo po notnem črtovju, odvrgli v koš za smeti. Če smemo ob nasmehih otrok sklepati še po nasmehih učiteljev, potem nas za glasbeni podmladek našega mesta ne rabi skrbeti. Učitelji v pisanih nogavicah in zlizanih Vanskah, zrolanih bradah in pletenih kapah… vse to je Takt Ars. Mladi glasbeniki so dajali vtis, kot da pri njih ne pridobivajo zgolj ritma za glasbo, ampak ritma za življenje. Prijazen, strokovni in prizemljen ritem življenja. Njihovi učitelji bi lahko na podlagi znanja in dosežkov “leteli visoko”, a raje s srcem na tleh poskrbijo, da letijo visoko zvoki strun, tipk in src.