Skrita v radvanjskem goščavju, le nekaj sto metrov od dvorca Radvanje, stoji mogočna grobnica, izgubljena v času in porasla z zelenjem; za njen propad so poleg naravnih vzrokov odgovorni tudi vandali in neobstoj kakršnihkoli sanacij. Grobnica, ki pripada nekdanjemu vitezu Alfredu Rossmanit-Flosternu iz Dunaja, je sicer prazna. Rossmanit je bil okoli leta 1900 (med leti 1889 in 1931) lastnik dvorca v Radvanju, ki se bo kmalu prelevil v večstanovanjsko stavbo. Po njem se je dvorec tedaj imenoval Rosmanitov grad.

Grobnica zgrajena že pred smrtjo njenega lastnika

Medtem ko bo dvorec s temeljito prenovo ponovno zasijal v vsem svojem blišču, pa Gornjeradvanjski mavzolej ždi sredi gozda, ves obraščen z zelenjem, da ga mimoidoči le komajda opazi. Rosmanitova grobnica je bila izvedena po načrtih dunajskega arhitekta Gustava Flesch – Brunningena, načrte pa je potem, kot je tudi navedeno na sami plošči grobnice, uresničil mariborski arhitekt Fritz Friedriger. A kapela je bila verjetno zgrajena že pred smrtjo njenega lastnika, saj je njen arhitekt živel v Mariboru do leta 1920, sam Rossmanit pa je umrl leta 1928.

FOTO: Facebook

FOTO: Facebook

FOTO: Facebook

FOTO: Facebook

FOTO: Facebook

Rossmanit je bil pravi svetovljan

Alfred Rossmanit se je rodil 20 januarja 1859 na Dunaju, kjer je pozneje doktoriral iz prava, kasneje pa se je posvetil diplomatski službi. Oče mu je kupil graščinsko posestvo Radvanje v Mariboru, ki ga je zgledno upravljal na raznih področjih. Ukvarjal se je s poljedelstvom, živinorejo, čebelarstvom, hmeljarstvom, bil je celo priznan strokovnjak za konje.

Grobnica v registru nepremične kulturne dediščine Slovenije

Ideja o oživitvi grobnice je po besedah Andreja Guliča, zgodovinarja in pobudnika akcije za prenovo Rosmanitove grobnice, že dalj časa prisotna. Za ureditev njene klavrne podobe se že dolgo borijo na MČ Radvanje, Turističnem društvu Radvanje in Samoorganizirani mestni četrti – Radvanje.

“S pomočjo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Maribor smo dosegli, da se je grobnica vpisala v Register nepremične kulturne dediščine Slovenije (EŠD 30427). Slednje predstavlja velik korak k prepoznavnosti kvalitete objekta,” je za naš portal dejal Gulič.

A kot dodaja, je za ureditev grobnice v izhodišču pristojna MOM, ki ima možnost Rossmanitovo grobnico postaviti na zemljevid turističnih točk našega mesta.

Grobnico krasi doprsna ženska figura 

Gre za monumentalno nagrobno arhitekturo pravokotnega tlorisa. Obok in streha  kapele nista ohranjena. Stranske fasade so preprosto oblikovane iz večjih kamnitih blokov. Vhodna fasada je razgibana in monumentalno oblikovana. Do vhoda v kapelo vodijo stopnice. Levo od vhoda je steber s kapitelom z akantovimi listi, na desni strani pa je monumentalni kamnit kip Križanega na križu v nadnaravni velikosti. Nad vhodom je grb; morda gre za grb rodbine Rossmanit ali pa gre za Radvanjski grb. Pod streho nad stebrom je okrogla kartuša z reliefom, kjer je upodobljena doprsna ženska figura.