Nacionalni preiskovalni urad je konec decembra zoper osem fizičnih oseb in deset pravnih oseb z območja Policijske uprave Ljubljana podal kazensko ovadbo zaradi suma, da storile skupno 16 kaznivih dejanj. Fizične osebe so med drugim osumljene zlorabe položaja in pranja denarja, domnevno protipravno pridobljena korist znaša 1,6 milijona evrov.
Poskusili zakriti izvor denarnih sredstev
Kot so danes sporočili iz Generalne policijske uprave, so fizične osebe utemeljeno osumljene, da so v imenu in za račun pravnih oseb storile 11 kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, tri kazniva dejanja pranja denarja, kaznivo dejanje overitve lažne vsebine in kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin.
Preiskovalci so v predkazenskem postopku ugotovili, da so bile zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti storjene v letu 2017 s prenosom 1,6 milijona evrov iz oškodovane gospodarske družbe z območja Policijske uprave Ljubljane, ki izvirajo od prodaje osnovnega sredstva te družbe, najprej na novoustanovljeno hčerinsko družbo ter v nadaljevanju na druge fizične in pravne osebe.
Po neuradnih informacijah 24ur se kazenske ovadbe nanašajo na hišne preiskave, ki so bile decembra 2021 tudi pri družini ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Kriminalisti NPU naj bi zaradi domnevno spornih poslov kazensko ovadili tudi županovega sina Damijana Jankovića.
Denarna sredstva od prodaje osnovnega sredstva tako niso postala del stečajnega postopka, ki je grozil družbam, lastnicam poslovnega deleža oškodovane gospodarske družbe. S tem je novoustanovljena gospodarska družba pridobila 1,6 milijona evrov premoženjske koristi, trdi policija.
Nadalje so ugotovili, da je bilo 1,6 milijona evrov nato uporabljenih pri gospodarski dejavnosti, z več transakcijami nakazanih na obvladovane gospodarske subjekte in tudi na transakcijske račune fizičnih oseb za njihovo lastno potrošnjo, s čimer da so bila storjena kazniva dejanja pranja denarja. S temi dejanji naj bi zakrili oz. poskusili zakriti izvor teh denarnih sredstev, pri tem pa naj bi za izvedbo nakazil uporabljali tudi ponarejene račune. S tem naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin.
Najvišja možna kazen je osem let zapora
Sum storitve kaznivega dejanja overitve lažne vsebine se nanaša na primer odkupovanja posameznih terjatev upnikov do obvladovanih gospodarskih družb, ki so bile v postopku poenostavljene prisilne poravnave, z namenom, da se omogoči oblikovanje določene kvote upnikov, katerih skupni znesek terjatev je zakonsko določen za uspešno izglasovanje in potrditev poenostavljene prisilne poravnave. Z uporabo lažnih listin so bile poenostavljene prisilne poravnave nad obvladovanimi družbami tudi uspešno potrjene in tem družbam odpisani večmilijonski dolgovi.
Za navedena kazniva dejanja je predpisana najvišja možna kazen zapora od enega do osmih let, poroča STA.
