Žal kljub temu še vedno redno beležijo primere zlorab. Nazadnje so tak primer obravnavali včeraj, ko je bilo oškodovanki iz Maribora z vpisom bančnih podatkov preko povezave, prejete po SMS sporočilu, odtujenih dobrih 700 eur.
Občani pogosto sami posredujejo podatke
V večini primerov ugotavljajo, da k oškodovanju prispevajo oškodovanci sami, saj niso dobro seznanjeni z nevarnostmi, ki jih prinašajo tovrstni plačilni sistemi, k oškodovanju pa prispevajo tudi s svojim vedenjem. Občani so namreč pogosto oškodovani, ko sami storilcem posredujejo vse potrebne podatke, potrebne za odtujitev denarja. Žrtve se pogosto tudi ne seznanjajo z varnostnimi opozorili bank, ki jih prejemajo.
V sporočilih se storilci pogosto izdajajo za banke ali druge zunanje institucije. Pri tem prejemnike lažnih sporočil pogosto vodijo na lažne spletne strani (npr. skrivajo se za pretvezo, da je kreditna kartica blokirana ali da gre za izboljšanje varnostnih ukrepov), ter od prejemnikov zahtevajo obvezno potrditev ali aktivacijo z vnosom osebnih in kartičnih podatkov.
Tako pridobljene podatke lahko storilci kasneje zlorabijo za izvajanje nepooblaščenih plačil, predvsem na tujih spletnih straneh, v breme žrtvinega bančnega računa ali plačilne kartice.
Policisti znova opozarjajo, da banke od svojih uporabnikov ne bodo zahtevale, da vnašajo svoje osebne podatke ali podatke o karticah v spletne povezave, poslane prek elektronske pošte ali SMS-sporočil. Uporabnike pozivajo, da so pozorni na tovrstna lažna (phishing) sporočila in na njih ne odgovarjajo, ne klikajo na povezavo iz teh sporočil in ne vnašajo svojih osebnih podatkov. Pri obisku svoje spletne banke naj bodo pozorni in redno berejo opozorila, ki jim jih banke pošiljajo o morebitnih aktualnih zlorabah.
