Ko govori o glasbi, govori z nalezljivim navdušenjem. O skladbah ne razmišlja kot o dosežkih, ampak kot o zgodbah, ki jih je treba povedati. Kljub svojim rosnim 23-im letom, njegove skladbe že izvajajo ugledni slovenski glasbeniki in ustanove, med njimi tudi Slovenska filharmonija. Mladi Mariborčan Jakob Korošec pa ostaja predvsem ustvarjalec, ki ga vodi radovednost, od prvih klavirskih poskusov v osnovni šoli do velikih orkestrskih del.

Od klavirja do komponiranja

Jakobova glasbena pot se je začela že v prvem razredu osnovne šole, ko so ga starši vpisali na Konzervatorij za glasbo in balet Maribor. Najprej je obiskoval pripravljalnico, nato pa začel igrati klavir pri profesorici Maji Mancini Senica. »Pri njej sem opravil šest let nižje glasbene šole in nato še dve leti srednje glasbene šole,« pripoveduje.

Čeprav je bil klavir dolgo osrednji del njegovega glasbenega izobraževanja, ga je kmalu začelo privlačiti nekaj drugega, samo ustvarjanje glasbe.

»Že kot otrok sem bil zelo ustvarjalen. Rad sem risal, snemal filme, ukvarjal sem se z animacijo. Potem pa sem to ustvarjalnost odkril tudi v glasbi.«

Prve skladbe je začel pisati že v osnovni šoli. Še danes se z nasmehom spominja svoje prve kompozicije. »Bila je tema z variacijami za klavir na pesem Čuk se je oženil,« se spominja. Njegova profesorica je hitro prepoznala ustvarjalni potencial in ga spodbudila, naj za zaključni izpit pripravi lastno skladbo. Tako je že zelo zgodaj dobil prvo izkušnjo s pisanjem glasbe za izvajanje.

Band, ki je vse spremenil

Pomemben prelom v njegovem ustvarjalnem razvoju je predstavljala srednja šola. Takrat je skupaj s prijatelji ustanovil skupino Code. »Najprej smo igrali priredbe, potem pa smo se želeli prijaviti na tekmovanje Droogstock na II. gimnaziji Maribor. Pogoj je bila avtorska glasba.« Nastala je skladba Ostani v trenutku.

»To je bila prva skladba, na katero sem bil res ponosen. Ko jo danes poslušam, slišim veliko stvari, ki bi jih naredil drugače, ampak takrat sem prvič začutil, da je to nekaj, kar si res želim početi.«

Band mu ni prinesel le izkušenj s pisanjem avtorske glasbe, prav tam je začel razvijati znanja, ki jih danes uporablja tudi pri pisanju za velike orkestre.

Akademija in mojster orkestracije

Jakob je študent 1. letnika magistrskega študija kompozicije. Danes ustvarja za različne zasedbe, od komornih skupin do velikih orkestrov, pri čemer ga posebej zanimajo povezovanja med klasično glasbo, muzikali, filmsko glasbo in sodobnimi glasbenimi vplivi. 

Trenutno se šola na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, kjer je pomemben pečat pustil njegov profesor kompozicije Marko Mihevc.

»Največ znanja o orkestraciji sem dobil prav od njega. Za klasično orkestracijo je res vrhunski strokovnjak in me je naučil ogromno.«

Prav zaradi tega znanja danes suvereno ustvarja za različne zasedbe, od komornih skupin do velikih orkestrov.

Ko tvojo glasbo zaigra Slovenska filharmonija

Med največjimi dosežki doslej izpostavlja skladbo Bučke in paprika za godalni orkester. Skladba je bila letos januarja izvedena v Narodni galeriji v Ljubljani, izvedel pa jo je komorni godalni orkester Slovenske filharmonije.

»To je bila zagotovo najpomembnejša izvedba moje glasbe do zdaj.«

Do naročila je prišel prek svojega profesorja kompozicije, izkušnja pa mu je pomenila veliko priznanje za dosedanje delo. V prihodnosti si želi še enega velikega koraka, da bi njegovo glasbo izvedel Simfonični orkester SNG Maribor. »To je eden izmed mojih ciljev. Resnično upam, da bo do tega prišlo,« pove z nasmeškom.

Sprehodi po Lentu – delo, na katerega je najbolj ponosen

Čeprav je ustvaril že številne skladbe, je odgovor na vprašanje, katera mu trenutno pomeni največ, presenetljivo enostaven.

»Suita Sprehodi po Lentu.«

 

Delo še ni dokončano, saj ga čakata še zadnja dva stavka, vendar verjame, da gre za njegovo najzrelejše ustvarjanje doslej. »To delo ima zelo velik potencial, da postane moja najlepša skladba.« Naslov ni naključen. Kot pravi, ga navdihuje domače okolje in mariborski utrip mesta ob Dravi.

Od študentskih orkestrov do muzikalov

Koroščeve glasbe ne izvajajo zgolj profesionalni orkestri. Sodeluje z vrsto različnih zasedb, med drugim s Študentskim orkestrom Maribor ter lastnim projektom Only Jams. Prav muzikali so ena njegovih največjih strasti.

»Sem velik navdušenec nad muzikali. Pravzaprav sem s prijatelji ustanovil celo kulturno-umetniško društvo zato, da lahko igramo glasbo iz muzikalov.«

Only Jams danes predstavlja enega najvidnejših mladih glasbenih projektov v Mariboru, Korošec pa pri njem deluje kot umetniški vodja, skladatelj in aranžer.

Njegov prispevek k Evroviziji

Mnogi ne vedo, da je Jakob Korošec sodeloval tudi pri evrovizijski zgodbi skupine LPS iz leta 2022 z naslovom Disko. Njegov prijatelj in nekdanji sošolec na Akademiji za glasbo Žiga Žvižej mu je predstavil skladbo, ki jo je skupina pripravljala za EMO. »Najprej sem dal nekaj nasvetov glede instrumentacije, potem pa sem napisal še godalni kvartet,« se spominja. Nihče ni pričakoval, da bo pesem prišla daleč. »Najprej so zmagali EMO Freš, nato še EMO, potem pa so se znašli na Evroviziji.«

Ko danes posluša skladbo, se ob tem še vedno nasmehne. »Veliko ljudi jo pozna, pa sploh ne vedo, da sem pomagal pri njenem nastanku.«

Navdih od Bernsteina do videoiger

Njegov glasbeni svet je izjemno širok. Med najljubšimi skladatelji omenja Leonarda Bernsteina, Andrewa Lloyda Webbra, Igorja Stravinskega, Gustava Holsta, Mauricea Ravela in Johna Williamsa. A navdiha ne išče le v klasični glasbi.

»Zelo veliko vplivov dobim tudi iz popularne glasbe, jazza, filmske glasbe, glasbe videoiger in muzikalov.«

Prav ta odprtost mu omogoča, da ustvarja prepoznaven slog, ki ne sledi strogi delitvi med klasično in sodobno glasbo.

Ustvarjanje potrebuje tudi pravi trenutek

Čeprav se zdi, da skladatelji ustvarjajo neprestano, Jakob opozarja, da pri komponiranju ni vse odvisno od znanja. »Pri avtorski glasbi nisi odvisen samo od tega, kako hitro znaš pisati. Zelo pomembna je inspiracija,« poudarja.

Ta pa pogosto pride takrat, ko je najmanj pritiska. »Med počitnicami, ko nimam drugih obveznosti, sem običajno najbolj ustvarjalno produktiven,« pove Korošec. In morda je prav v tem skrivnost njegove glasbe, ki je najbolj kvalitetna takrat, ko ne nastaja zaradi rokov in pričakovanj, temveč iz iskrene potrebe po ustvarjanju.

Od prvih variacij na pesem Čuk se je oženil do Slovenske filharmonije, Evrovizije in velikih orkestrskih projektov vodi ena sama rdeča nit, ljubezen do glasbe. Takšna, ki jo je Jakob Korošec našel že kot otrok in ji ostaja zvest še danes.