Alen Ploj: Najljubši Final4 je vedno s svojim klubom

Maribor gosti zaključni turnir za košarkarice do 20 let. Na II. gimnaziji Maribor se bodo danes ob 19.00 uri pomerile še neporažene Ilirijanke in domače košarkarice VBO Maribor. Govorili smo z glavnim trenerjem Alenom Plojem.

Alen Ploj je nekdanji košarkar mariborskega Branika in kasneje še ŽKK-ja oziroma Maribor Messerja s katerim je, kot je marsikomu neznano, odigral še polovico sezone v 2. SKL. Danes ima 35-letni Mariborčan in nekdanji dijak II. gimnazije Maribor za seboj veliko zaključnih turnirjev, pravzaprav pa je eden tistih, ki jih kot trener beleži največ prav v ženski košarki, pa najsi gre za domači klub, Ilirijo oziroma Ledito, kjer je v preteklosti deloval Ploj.

V mlajših kategorijah je osvojil praktično vse kar je bilo mogoče, tako na domačih tleh kot tudi na mednarodnih v regionalni WABA ligi. Osvojil je tudi prvi Final4 z domačo ekipo, pred skoraj desetletjem pa je lovil zlato odličje v regionalni WABA ligi proti Triglavu. “To je bil zagotovo eden boljših Final4,” nam je včeraj uvodoma, še preden sva začela pogovor, odkrito dejal Ploj.

Po šestih letih v Ljubljani se je lani vrnil domov. Točneje v Fram, s tem pa tudi nazaj v svoj klub ŽKD Maribor, kjer je začel omenjeno trenersko pot. Alen Ploj namreč ni samo trener U20 ekipe, ampak tudi glavni trener članske ekipe, letos pa je v klubu še dodatno prevzel vodenje perspektivne U12 ekipe (in U14B).

Tokratni MBIN(tervju) objavljamo izjemoma v petek, saj danes Ploja in njegove varovanke čaka polfinalni obračun proti vodilni ekipi rednega dela ljubljanski Akson Iliriji. Vstop bo prost, generalni sponzor kluba VBO, pa je poskrbel, da bo vsak gledalec prejel darilo (premium zobno ščetko).

Kateri zaključni turnir zate po vrsti je ta?

Vidim, da si že kar takoj na začetku prišel dobro pripravljen, jih je bilo že kar nekaj predvsem v mlajših kategorijah kot tudi pri članicah, vsak je seveda zgodba za sebe, vendar z domačo ekipo je vedno najljubše.

Za popolno zbirko je manjkal v kategoriji U20 …

Ker je letos prvič liga U20. (smeh)

Le redkokdo ve, da si letos uspešen tudi s kategorijo U12.

Ja, letos smo se dogovorili v klubu za vodenje selekcije U12. Sicer že kar nekaj časa te starostne kategorije nisem imel, vendar mi ni žal, da sem se letos tako odločil, saj se imamo super, punce napredujejo in je poseben izziv, da uskladiš da jih je veliko na treningih in da so stalno motivirane za delo.

Sergej Ravnikar je v ponedeljek dejal, škoda, da se nismo izognili Iliriji. Tvoje mnenje?

Iskreno mislim, da so vse štiri ekipe zelo izenačene, na koncu pa je zmeraj tako, da če želiš biti najboljši, moraš premagate vse.

Ilirijo verjetno od vseh najboljše poznaš, bil si predsednik kluba in glavni trener.

Šest let smo živeli v Ljubljani in moram reči, da se je zgodilo veliko lepega tako v privatnem kot tudi v košarkarskem okolju, predvsem zadnji dve leti pri ŽKD LEDITI sta bili res zelo lepi in nepozabni.

Kaj bi sporočil svojim varovankam pred današnjo tekmo?

Verjamem, da smo veliko že povedali znotraj ekipe in verjamem, da se zavedajo, da je to nagrada za vsa odrekanja, za vse treninge in za ves prosti čas, ki ga namenijo za košarko. Pa ne samo letos, tukaj imam v mislih tudi vsa prejšnja leta in vse trenerje, ki so z njimi delali in še delamo. Jaz mislim, da smo dobro pripravljeni in da res že nestrpno čakamo, da se polfinale začne.

Pričakuje se polna dvorana, ali pač?

Mislim, da nas čaka res izjemen dogodek, verjamem, da se bo in v petek kot tudi v nedeljo nabralo veliko število ljudi, ob tej priliki tudi sam vabim vse, da nas pridejo vzpodbujati (danes, v petek ob 19.00h na II. gimnazijo Maribor).

Poseben čar je vedno obiskati svojo bivšo šolo, tako da osebno sem zelo vesel, da bo v petek polfinale tam, upam, da nam tudi prinese dodatno srečo. Veseli smo tudi podpore mariborskih klubov, trenutno vem, da nas pridejo podpreti iz KD Borut Besedič – Čiro in verjamem, da se bo našel še kdo.

Finale in tekma za 3. mesto bo v nedeljo v dvorani Tabor. Razmišljaš o naslovu?

Zagotovo bi bil poseben uspeh, vseeno je Dvorana Tabor domača dvorana od 17. leta naprej in bi bilo zagotovo posebno doživetje. Mogoče kar je še bolj pomembno pa je, da kot ekipa na finalnem turnirju pokažemo to, kar vsak dan treniramo, pustimo na obeh tekmah srce na igrišču in če bo na koncu to dovolj za uspeh, ga bomo seveda odprtih rok vzeli.