Kanadsko-avstrijska avtomobilska skupina Magna s prihodnjim tednom ustavlja proizvodnjo v hoški lakirnici. Zaradi razmer na trgu in trenutnih potreb kupcev začeli s postopkom preoblikovanja proizvodnih procesov, dejavnosti pa preselili v Gradec.
Predstavnik nevladne okoljske organizacije Rovo, ki je do februarja 2019 še zadnja vztrajala pri nasprotovanju izdaje okoljevarstvenega dovoljenja Magni, a nato tudi zaradi številnih pritiskov popustila, je spomnil na okoliščine prihoda omenjenega avtomobilskega velikana v Slovenijo.
“Med drugim je v zraku ves čas visela grožnja, naj se podvizamo, sicer se bo vstopnica v tretje tisočletje zgodila pri sosedih na Madžarskem in bomo ob 3000 delovnih mest,” je za STA povedal okoljevarstvenik Gorazd Marinček. ter spomnil, da je državni zbor bliskovito, v 24 dnevih, sprejel znameniti Lex Magna oziroma zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica.
Besedne zveze, ko je treba povoziti okolje in voljo prebivalcev
Ta bi morala po vrednosti presegati 100 milijonov evrov, ustvariti najmanj 1000 delovnih mest in ohraniti investicijski projekt najmanj deset let, pri tem pa so jih prepričevali, da naj bi bila izvedba v javno korist zaradi pospeševanja gospodarske rasti in zaposlovanja, ustvarjanja delovnih mest in zagotavljanja skladnega regionalnega razvoja.
“Te besedne zveze si velja zapomniti, saj jih uradništvo zelo pogosto uporablja, pa naj gre za Teš 6, hidroelektrarne Mokrice in na srednji Savi, tretjo razvojno os, širitev mariborskega letališča, skratka vselej, ko je treba povoziti okolje, naravo in voljo prebivalcev na nekem območju,” je dejal Marinček.
Ob tem je spomnil, da so nevladne organizacije v pogajanjih dosegle nekaj obljub, nekatere so uresničili, na primer zmanjšali so porabo vode iz vodovoda z zaprtim krogom tehnološke vode in zbiranjem padavin.
Vendar bistvenih pripomb, da gre za zastarelo tehnologijo, da se prevažanje karoserij na lakiranje iz Gradca v Hoče preprosto ne izplača, da je avtomobilska industrija na začetku temeljite preobrazbe v elektrifikacijo pogonskih sklopov, kar pomeni posledično zmanjšanje števila avtomobilov in modelov za sestavljanje v Magni, po Marinčkovih besedah niso dojeli.
Poleg posmeha in pritiskov so bili, tako Marinček, deležni celo groženj s fizičnim nasiljem pa tudi ponudb za rešitev finančnih težav društva in osebnih finančnih težav, tako od mednarodne korporacije, ki je organizirala zemljišča in opravila izbor lokacij, kot tudi s strani domačih lobistov. Na koncu so popustili zaradi “bleščeče prihodnosti stotnij menda vrhunskih delovnih mest”.
Župan Soršak med vzroki za odločitev Magne pripisal zamudi pri okoljevarstvenem soglasju
Marinček se je dotaknil tudi izjav hoškega župana Marka Soršaka po v sredo objavljeni informaciji o odločitvi Magne, ki je vzroke iskal tudi v polletni zamudi okoljevarstvenega soglasja, ki je nastala zavoljo potrebnega dopolnjevanja nepopolne vloge. Pri tem je spomnil, da je tovarna takrat že stala in poskusno obratovala.
Glede očitkov, da potencialne investitorje moti dosledno spoštovanje zakona o vodah, je dejal, da je Magna, kot naj bi sami povedali, prišla v Hoče, ker ji mestne oblasti v Gradcu niso dovolile dodatnega onesnaževanja zraka.
“Zdaj jih moti naša skrb za ustavno pravico do zdrave pitne vode. Očitno imajo naši razvojni odločevalci iz ozadja Slovenijo za odlagališče umazanih in zastarelih tehnologij,” je še dejal predstavnik Rova in vse odgovorne pozval, naj jim bo zgodba Magne nauk, da naglica ni nikoli prida, in tudi, da je bližnjica praviloma najdaljša pot do cilja, če do tja sploh pride.
