Obseg državnih pomoči se je lani po nekajletnem zniževanju spet nekoliko povečal. Izplačanih je bilo za 427,2 milijona evrov pomoči, kar je 13,9 odstotka več kot leto prej, a še vedno precej manj kot v obdobju 2011-2015, ko so različne državne pomoči v Sloveniji s po več kot 500 milijonov evrov dosegale najvišje vrednosti.

Državne pomoči različnih oblik so v letu 2017 predstavljale 0,99 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije, potem ko je bil leta 2016 ta delež pri 0,93 odstotka. Lansko povečanje je prvo po letu 2013, ko je delež državnih pomoči skupaj s kriznimi ukrepi dosegel 10,8 odstotka BDP, je razvidno iz 19. poročila o državnih pomočeh, ki so ga pripravili na finančnem ministrstvu in se bo na eni prihodnjih sej z njim seznanila vlada.

Spodbude za zaposlovanja, investicije, razvoj

Večina državnih pomoči v Sloveniji, 351,2 milijona evrov oz. 82,2 odstotka skupne vsote, je šla lani za t. i. horizontalne pomoči, to je za pomoči ne glede na sektor gospodarstva. To so bile razne spodbude za zaposlovanje, za investicije v majhnih in srednje velikih podjetjih ali za raziskave, razvoj in inovacije. Te pomoči prinašajo koristi, ki so praviloma večje od škode zaradi morebitnega izkrivljanja konkurence.

Pomoči posebnim sektorjem, ki so namenjene prejemnikom v točno določenem sektorju, med drugim za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, katerih vpliv na tržno konkurenco je večji, so v letu 2017 znašale 62,1 milijona evrov oz. 14,5 odstotka celotnega zneska. Za pomoč kmetijstvu in ribištvu pa je država lani izplačala preostalih 13,9 milijona evrov, to je 3,3 odstotka.

Večji prejemnik tudi Talum

Po namenu je največ pomoči tudi v letu 2017 odpadlo na varstvo okolja in varčevanje z energijo (42,7 odstotka oz. 182,6 milijona evrov).

Od skupaj 6821 podjetij, ki so lani prejela državno pomoč, jih je pomoč za varstvo okolja in varčevanje z energijo prejelo 2605. V povprečju so prejela 70.000 evrov, največji prejemniki pa ostajajo že nekaj let isti, to so Energetika Ljubljana, Merkscha in Petrol, lani se jim je kot nov večji prejemnik pridružil še Talum.

Druge po obsegu so bile pomoči za spodbujanje zaposlovanja, ki so predstavljale slabo četrtino vseh pomoči oz. 98,5 milijona evrov.  Obseg pomoči za zaposlovanje se je sicer izrazito povečal po letu 2012, ko je bila priglašena shema pomoči za zaposlovanje invalidnih oseb, v letih 2015 in 2016 se je zmanjšal, lani pa ponovno povečal.

Tudi izobraževalne ustanove

Največji prejemniki pomoči za zaposlovanje so tako invalidska podjetja. Teh je bilo lani 3228, v povprečju je vsako prejelo dobrih 30.000 evrov pomoči.

Sledijo pomoči za raziskave, razvoj in inovacije, za kar je bilo lani izplačanih 34,4 milijona evrov. Ta številka je kar trikrat višja kot leta 2016, gre pa za prvo povečanje pomoči za ta namen po večletnem obdobju zniževanja, ki je trajalo od leta 2012. Največji obseg so sicer pomoči za raziskave, razvoj in inovacije dosegle v letu 2010 (95 milijonov evrov).

Med največjimi prejemniki teh pomoči so večje izobraževalne ustanove in gospodarske enote, vključno s razvojnimi centri. Na vrhu lestvice so Univerza v Ljubljani, Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut ter podjetji Sieva in Gorenje.

Tudi pomoč za reševanje podjetja

V letu 2017 je regionalno državno pomoč prejelo 383 upravičencev, v povprečju vsak dobrih 54.000 evrov. Največji prejemniki so bili Revoz, Hella Saturnus Slovenija, Magna Steyr, Sieva in Lek. Magna ob tem še vedno išče nove delavce, prosta delovna mesta lahko preverite tudi na tej povezavi.

Pomoči za prestrukturiranje podjetij v težavah se v letu 2017 niso izplačevale, je pa bila izplačana ena pomoč za reševanje in prestrukturiranje, in sicer podjetju Robotika Kogler v višini 54.000 evrov. V letih 2015 in 2016 so bili ti zneski bistveno višji, vendar pa velike spremembe v obsegu teh pomoči niso nič neobičajnega, saj gre za pomoči, ki se dodeljujejo izjemoma, običajno na osnovi individualnih odobritev, ko pride do večjih kriz v gospodarstvu oz. težav v posameznih večjih podjetjih.

STA