Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je na današnjem zasedanju energetskih ministrov EU v Luxembourgu posvaril pred mehčanjem izhodišč, ki so jih glede ukrepov za omejevanje cen plina konec minulega tedna določili voditelji EU. Slovenija se po njegovih besedah zavzema za to, da bi cene omejili tudi za dolgoročne produkte.
Voditelji držav članic EU, med njimi premier Robert Golob, so se na vrhu v četrtek in petek med drugim zavzeli za vzpostavitev cenovnega koridorja za transakcije z zemeljskim plinom, s katerim bi takoj omejili pretirane cene.
Ministri za energetiko pa so danes na podlagi teh izhodišč razpravljali o predlogu Evropske komisije za soočanje z energetsko draginjo, ki predvideva tudi omejevanje cen na nizozemskem vozlišču za trgovanje z zemeljskim plinom TTF.
Kumer je na zasedanju poudaril, da pri sprejemanju predloga uredbe ne sme priti do mehčanja izhodišč voditeljev. Pri tem je izpostavil omejevanje na kratkoročne produkte trgovanja s plinom, čemur Slovenija nasprotuje.
“Ključno je, da zajamemo celotno zimo, torej celoten sezonski čas,” je povedal. Slovenija pa si prizadeva, da bi zajeli tudi celotno leto 2023, saj bi tako imeli stabilne letne cene, je pojasnil.
Dodal je, da bi z vključitvijo dolgoročnih produktov obenem špekulantom preprečili, da bi se s kratkoročnih preusmerili na dolgoročne.
Poleg tega se po Kumrovem mnenju Slovenija zavzema še za to, da cene ne bi določali samo konec meseca za naslednji mesec, ampak da bi zajeli večje časovno obdobje preteklih končnih cen. Cenovni koridorji bi morali biti obenem različni za različne produkte.
Zadnji čas za dogovor o tem svežnju ukrepov je po ministrovih besedah 24. november, ko bo naslednje srečanje ministrov za energetiko. “Ne bi želel žrtvovati kakovosti za to, da bi dogovor dosegli kakšen teden prej,” je sklenil.
STA
