Pomladanska gospodarska napoved za leto 2026 prinaša precej bolj zadržan pogled na gospodarsko dogajanje v Evropski uniji. Izbruh konflikta na Bližnjem vzhodu je povzročil nov energetski šok, ki je hitro okrepil inflacijo in močno ohladil gospodarsko razpoloženje. Medtem ko je EU do konca februarja še ohranjala zmerno rast ob postopnem umirjanju cen, se je slika v nekaj tednih dramatično spremenila.

Napoved rasti BDP je bila za leto 2026 popravljena navzdol – iz jesenskih 1,4 odstotka na 1,1 odstotka. V letu 2027 naj bi se rast sicer znova okrepila na 1,4 odstotka, a pod pogojem, da se razmere na energetskih trgih stabilizirajo. Inflacija bo zaradi dražje energije v letu 2026 predvidoma dosegla 3,1 odstotka, šele leto pozneje pa naj bi se vrnila bliže ciljni ravni.

Gospodinjstva pod pritiskom, podjetja previdna

Energetski šok najbolj zadeva države, ki so neto uvoznice energije – in med njimi je tudi večina EU. Dražji energenti pomenijo višje stroške za podjetja ter nižje realne dohodke za gospodinjstva, kar zmanjšuje potrošnjo in pritiska na industrijo. Potrošnikovo zaupanje je po izbruhu konflikta padlo na najnižjo raven v več kot treh letih, a analitiki kljub temu menijo, da bo prav potrošnja ostala glavni motor skromne rasti.

Napoved za Slovenijo

  • BDP: 1,9 % (2026), 2,3 % (2027)
  • Inflacija: 3,5 % (2026), 2,5 % (2027)
  • Brezposelnost: stabilna pri 3,8 %
  • Javni dolg: padec na 65,1 % BDP do 2027
  • Glavna tveganja: visoke cene energije, ohlajanje izvoza, negotovost zaradi geopolitičnih napetosti

V prihodnjih dveh letih naj bi se rast zaposlenosti upočasnila, stopnja brezposelnosti pa se bo po dolgem obdobju upadanja stabilizirala okoli 6 odstotkov. Javne finance bodo zaradi energetske draginje, višjih stroškov financiranja in dodatnih obrambnih izdatkov pod vse večjim pritiskom. Delež javnega dolga v EU bo do leta 2027 narasel na 85,3 odstotka BDP.

Slovenija: rast nad povprečjem EU, a inflacija znova višja

Slovenija se tudi v zahtevnih razmerah uvršča med države z razmeroma dobrimi obeti. Po podatkih najnovejše makroekonomske napovedi naj bi slovenski BDP v letu 2026 zrasel za 1,9 odstotka, leto kasneje pa že za 2,3 odstotka, kar je opazno nad predvideno rastjo EU.

Glavno gonilo rasti bo domače povpraševanje – tako gospodinjstev kot države. Zasebna potrošnja bo še naprej rasla, čeprav jo bo nekoliko zaviralo nižje razpoloženje potrošnikov zaradi višjih cen energije. Investicije ostajajo močne, dodatno jih spodbujajo sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter ponoven zagon stanovanjske gradnje.

A tudi Slovenijo čaka višja inflacija: leta 2026 naj bi poskočila na 3,5 odstotka, nato pa leta 2027 upadla na 2,5 odstotka. Zaradi rasti plač, ki jih poganjata reforma plačnega sistema v javnem sektorju in 16-odstotna januarska rast minimalne plače, bo država izgubljala del konkurenčnosti, kar se bo poznalo pri izvozu. Rast zaposlenosti bo zastala, stopnja brezposelnosti pa naj bi ostala nizka pri 3,8 odstotka.