Minister Luka Mesec je po seji vlade sporočil, da je vlada danes aktivirala shemo skrajšanega delovnika. Kot je pojasnil, je njen namen, da se skrajša delovnik in država to subvencionira, da lahko zaposleni obdržijo svoja delovna mesta. Namenjen je preživetju podjetij, ki trenutno nimajo dovolj dela za vse delavce.
Katera podjetja lahko shemo aktivirajo?
Shema bo veljala tri mesece, od 5. decembra, do 5. marca 2026. Kot je pojasnil minister, je njen namen ohranjanje delovnih mest in zaščita pred odpuščanjem.
Shema se za lahko aktivira za naslednje panoge: Proizvodnja oblačil, proizvodnja usnja in usnjenih izdelkov, tiskarstvo, proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, proizvodnja kovin, proizvodnja kovinskih izdelkov, proizvodnja motornih vozil, proizvodnja vozil in proizvodnja pohištva.
Gre za panoge, za katera vlada ocenjuje, da se v zadnjem obdobju naročila bistveno zmanjšujejo. Podjetja, ki bodo shemo aktivirala, ne bodo smela odpuščati, ne bodo si smela izplačevat dobičkov in dividend, prav tako ne smejo iti v likvidacijo. V nasprotnem primeru bodo morali denar vračati.
Zaposlen bo moral delati vsaj polovični delovni čas
Podjetje mora dokazati, da vsaj 30 % delavcev ne morejo zagotavljati 90 % dela - podati morajo pisno izjavo, s katero zatrjujejo, da je to res.
Zaposlene lahko nato dajo na čakanje od 5 do 20 ur tedensko, se pravi, da morajo delati vsaj polovični delovni čas. Za ta del, ko ne delajo, jim država zagotovi nadomestilo v višini 60 % izplačane bruto plače delavca. Delavci se bodo morali prijaviti na različna usposabljanja in dodatna izobraževanja, še je pojasnil Mesec.
Aktivacijo sheme sicer že vse od od julijske uveljavitve zakonske podlage zanjo nestrpno pričakuje gospodarstvo. Marca bodo predvidoma opravili analizo in se odločili, ali jo bodo v takšni formi ohranjali naprej, ali jo bodo skrčili ali širili.
Shema bo ublažila pritisk na trg dela v teh težavnih industrijah
Na GZS, kjer so se za aktivacijo sheme zavzemali že več mesecev, so z odločitvijo vlade zadovoljni. "Sprejeta rešitev bo prizadetim podjetjem in zaposlenim omogočila ohraniti delovna mesta do obdobja, ko se ciklično spet povečajo naročila, hkrati pa bo ublažila pritisk na trg dela v industrijah, ki jih najbolj bremenijo upad naročil in negotovi obeti na mednarodnih trgih," je v odzivu zapisala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Spomnila je, da se posamezna podjetja v številnih dejavnostih - od avtomobilske do kovinsko predelovalne industrije - že mesece soočajo z nižjo industrijsko proizvodnjo, manjšimi izvoznimi količinami in povečanim tveganjem selitve proizvodnje v tujino. V takih razmerah je državno financiranje dela stroškov dela ključno za ohranitev konkurenčnosti in zaposlenosti, je dodala.
