Dravske elektrarne Maribor (DEM) so včeraj predstavile projekte, ki jih načrtuje v naslednjih letih na področju tako imenovane spodnje Drave. Med drugim načrtujejo rekonstrukcijo hidroelektrarne Formin, postavitev sončne elektrarne na brežinah dovodnih in odvodnih kanalov hidroelektrarn Zlatoličje in Formin ter trajnostno upravljanja s sedimenti Ptujskega jezera.
Rekonstrukcija najmlajše hidroelektrarne na slovenskem delu reke Drave bo trajala približno 13 mesecev
Hidroelektrarna Formin je bila zgrajena leta 1978 in edina od hidroelektrarn na slovenskem delu reke Drave še ni bila celovito obnovljena. “Obnova se načrtuje v obdobju od leta 2025 do 2027, s ciljem zanesljivega in varnega obratovanja za naslednja desetletja,” so pojasnili na DEM.
Obnova bo obsegala gradbena dela na dovodnem kanalu elektrarne s ciljem povečanja varnosti in tesnosti kanala, ter zamenjavo primarne in sekundarne opreme na sami elektrarni.
Rekonstrukcija hidroelektrarne Formin in jezu Markovci bo trajala približno 13 mesecev, in sicer vse od zaustavitve do vnovične sinhronizacije na omrežje. Načrtovana na način, da se obnova obeh agregatov izvede sočasno z deli na dovodnem kanalu, ki bo v navedenem obdobju izpraznjen, voda pa bo preusmerjena v strugo reke Drave, dol vodno od jezu Markovci.
Foto: DEM.
Segmenti sončne elektrarne se bodo razprostirali na 14 kilometrih
V preteklem letu je bil zgrajen in predan v obratovanje segment pet sončne elektrarne Zlatoličje, moči 2,5 MWp in letne proizvodnje 3.000 MWh. V naslednjih letih, predvidoma med leti 2025 in 2026 pa se v DEM načrtujejo postavitev ostalih segmentov na brežinah dovodnih in odvodnih kanalov hidroelektrarn Zlatoličje in Formin, skupne dolžine dobrih 14 kilometrov, moči dobrih 30 MWp in letne proizvodnje okrog 37.000 MWh električne energije iz obnovljivega vira; kar zadošča letni potrošnji približno 9.000 gospodinjstev. Po besedah vodje projekta Gregorja Šefa je ocenjena na okoli 37 milijonov evrov.
Foto: HSE.
“Cilj izgradnje je slediti zavezam države glede dviga proizvodnje iz obnovljivih virov ter dodatno izkoristiti obstoječe proizvodne objekte družbe DEM,” so še dejali.
Sedimenti zmanjšajo možnost pridobivanja električne energije
S kopičenjem sedimentov (sedimentacijo) se zmanjšuje koristna prostornina zadrževalnika za pridobivanje električne energije in druge rabe. Z izzivom kopičenja sedimentov oziroma zmanjševanja prostornine zadrževalnikov se srečujemo v Sloveniji in po vsem svetu. Ptujsko jezero, kot največji umetni zadrževalnik v Sloveniji, ni izjema. “Da bi zagotovili koristno prostornino, želimo sediment odstraniti, kar bo zagotovilo koristno prostornino za pridobivanje energije ter hkrati izboljšalo izvajanje sekundarnih funkcij in ekološki potencial vodnega telesa. Odstranjevanje sedimentov predstavlja svojevrsten izziv. Sedimenti so namreč po odstranitvi iz vodnega telesa obravnavani kot gradbeni odpadek, ki pa lahko po predelavi, pod točno določenimi pogoji v skladu s predpisi, status odpadka izgubijo in postanejo sekundarna surovina za ponovno uporabo v druge namene, na primer v gradbeništvu.”
Sedimenti so ena izmed ključnih sestavin vodnih ekosistemov. S postavitvijo visokovodnih ali hidroenergetskih pregrad (jezov) se spremeni njihovo premeščanje po strugi vodotoka, tok vode se upočasni in sedimenti se trajno ali začasno odložijo kot naplavine.
Kot so na DEM v nadaljevanju še pojasnili, so se v preteklih letih intenzivno pristopile k iskanju rešitev sedimentacije in koristne porabe sedimentov. V sklopu projekta Ready4Use (ARRS L7-2629) so skupaj s partnerji iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije in Univerze v Ljubljani kemično in mineraloško preučili sedimente ter raziskali možnosti njihove uporabe v opečnih izdelkih in geo-polimerih. Novo razviti gradbeni izdelki so bili, poleg tehničnega ovrednotenja, ocenjeni tudi z okoljskega vidika z analizo življenjskega cikla.
Foto: DEM.
Ob Ptujskem jezeru bo odlagalna površina za odvažanje osušenih sedimentov
V sklopu projekta LIFE IP RESTART s področja ravnanja z odpadki, ki ga vodi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, družba DEM sodeluje z eno izmed šestih pilotnih akcij, ki naslavlja uporabo sedimentov iz Ptujskega jezera kot gradbeni kompozit za izgradnjo visokovodnih nasipov Direkcije Republike Slovenije za vode.
Projekt LIFE IP RESTART se izvaja od 1. januarja 2022 in bo predvidoma zaključen 31. decembra 2030.
Da pa bo v prihodnje mogoč odvoz sedimentov iz Ptujskega jezera, jih je treba najprej osušiti. Po številnih usklajevanjih z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, Direkcijo Republike Slovenije za vode in Mestno občino Ptuj se je predvidela odlagalna površina ob brežini Ptujskega jezera, na kateri bodo tri polja, s katerih se bo izmenično odvažalo osušene sedimente, za kar se že načrtuje ureditev dovoza in premestitve. Projektna dokumentacija in pridobivanje dovoljenj za površino in dostop do površine so v izdelavi in bodo predvidoma zaključena do konca leta 2023. Prav tako je v teku tudi izdelava hidravličnega modela premeščanja sedimentov in vpliva premeščanja na favno in floro v Ptujskem jezeru, kar bo osnova za končno oblikovanje odlagalne površine.
“Družba Dravske elektrarne Maribor, kot največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov, po eni strani skrbimo za varno in zanesljivo obratovanje obstoječih proizvodnih enot, po drugi strani, pa skladno s poslanstvom in zavezami iščemo možnosti izgradnje novih objektov, ki bodo proizvajali električno energijo iz razpoložljivih obnovljivih virov. Če želimo zagotoviti energetsko neodvisnost sedanji ter prihodnim generacijam, moramo storiti vse, da nove objekte, seveda ob upoštevanju in varovanju narave in okolja, čim prej postavimo. Skrb za ohranjanje naravnega okolja sovpada z našim poslanstvom, zato vlagamo znanje, izkušnje in sredstva tudi v trajnostno upravljanje prostora, s katerim sobivamo in ga koristimo”, je ob tem povedal generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor Damjan Seme.
