Rezultati stresnih testov, ki jih je Evropska centralna banka (ECB) opravila na 130 evropskih bankah, vključno s tremi slovenskimi, so po mnenju predsednika Združenja bank Slovenije Franceta Arharja bolj ali manj pričakovani. Kvečjemu je zahteva po dodatnih 65 milijonih evrov za NLB in NKBM manjše presenečenje, je dejal za STA.
Slovenija edina država, ki je podobno oceno kakovosti premoženja bank doživela že konec lanskega leta.
Kot je poudaril Arhar, je Slovenija edina država, ki je podobno oceno kakovosti premoženja bank doživela že konec lanskega leta. Ocenjevanje na sedanjih stresnih testih se je tako izvajalo le tri mesece po zadnjem pregledu, premoženje in njegova struktura v bankah pa se tako nista pomembneje spreminjala.
“Dodatna zahteva po 65 milijonih evrov je tako manjše presenečenje,” pravi Arhar. Spomnil je tudi, da tako sta NLB kot NKBM ob koncu lanskega leta po prenosu terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in dokapitalizaciji izkazovali visoko kapitalsko ustreznost.
“Dodatna zahteva po 65 milijonih evrov je tako manjše presenečenje,” pravi Arhar. Spomnil je tudi, da tako sta NLB kot NKBM ob koncu lanskega leta po prenosu terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in dokapitalizaciji izkazovali visoko kapitalsko ustreznost.
V zadnjih četrtletjih tudi slovensko gospodarstvo po dolgem času končno začelo prebujati
Arhar je izpostavil še, da se je v zadnjih četrtletjih tudi slovensko gospodarstvo po dolgem času končno začelo prebujati. To so ugotavljale inštitucije tako doma kot v tujini – nazadnje je ocene navzgor popravil Mednarodni denarni sklad (IMF).
Sedaj vsi pričakujemo, da bodo banke dale nov zagon gospodarstvu s kreditno rastjo. “A moramo biti previdni,” opozarja. “Tisti, ki poslujejo dobro, denarja več ali manj ne potrebujejo. Tistim, ki ne gre dobro, pa banke seveda ne morejo pomagati z novim denarjem. Običajno so namreč prezadolženi,” izpostavlja.
Sicer pa prvi mož Združenja bank Slovenije svari, da sedaj vsi pričakujemo, da bodo banke dale nov zagon gospodarstvu s kreditno rastjo. “A moramo biti previdni,” opozarja. “Tisti, ki poslujejo dobro, denarja več ali manj ne potrebujejo. Tistim, ki ne gre dobro, pa banke seveda ne morejo pomagati z novim denarjem. Običajno so namreč prezadolženi,” izpostavlja.
Ob sanaciji bank sanira še tisti del gospodarstva, ki ima na tujih trgih konkurenčen produkt
Zato je nujno, da se ob sanaciji bank sanira še tisti del gospodarstva, ki ima na tujih trgih konkurenčen produkt. “Tu pa bo nujno sodelovanje lastnikov, države in seveda tudi samih bank, ki so v večini primerov največje upnice,” poudarja Arhar. Rezultate stresnih testov pa pozitivno ocenjujejo tudi na evropskem nivoju, je povedal Arhar, ki je danes že opravil telefonsko konferenco s kolegi iz Evropske bančne zveze. “Ocenili smo, da je evropski bančni sistem robusten in močan. Pregled je pokazal tudi, da so bile ocene za nekatere trge preveč kritične in nerealne,” je poudaril.
Novi dokapitalizaciji ne bosta potrebni
Evropski bančniki tako ocenjujejo, da bi bančni sektor v prihodnje lahko pomagal gospodarstvu s financiranjem. V Evropi namreč banke pokrivajo od 75 do 80 odstotkov vseh finančnih potreb gospodarstva. Vendar pa opažajo tudi, da je pomanjkanje kreditnega povpraševanja prisotno v večini evropskih držav.
Vendar novi dokapitalizaciji ne bosta potrebni, saj bosta banki za pokritje ugotovljenega primanjkljaja namenili zadržane letošnje dobičke. SID banka bi tudi po neugodnem scenariju izkazovala kapitalski presežek.
ECB je danes objavila rezultate pregleda kakovosti sredstev ob koncu leta 2013, ki ga je opravila za 130 bank iz območja z evrom. Na podlagi ugotovitev pregleda je izvedla tudi obremenitvene teste po osnovnem in negativnem makroekonomskem scenariju ter objavila skupni ugotovljeni kapitalski presežek oziroma primanjkljaj posameznih bank po negativnem scenariju.
Iz Slovenije so bile v test vključene NLB, NKBM in SID banka. Vse tri imajo po osnovnem scenariju kapitalski presežek, po neugodnem scenariju pa bi konec leta 2016 NLB in NKBM izkazovali kapitalski primanjkljaj v višini 65 milijonov evrov. Vendar novi dokapitalizaciji ne bosta potrebni, saj bosta banki za pokritje ugotovljenega primanjkljaja namenili zadržane letošnje dobičke. SID banka bi tudi po neugodnem scenariju izkazovala kapitalski presežek.