Po podatkih hrvaškega ministrstva za notranje zadeve Hrvati posedujejo 314.783 kosov orožja. Letno vložijo okoli 20.000 zahtevkov za izdajo dovoljenja za nakup orožja, vsako leto se število zahtevkov povečuje. Hrvati so lani vložili 21.226 zahtevkov za izdajo dovoljenja za nakup orožja. Leto pred tem je bilo zahtevkov 20.057. Letos do 22. februarja je bilo vloženih 1.893 zahtevkov.
Na Hrvaškem je trenutno prijavljenih 187.705 kosov dolgega strelnega orožja in 85.963 kosov kratkega strelnega orožja. Ostalo so muškete, plinsko orožje ali deli orožja.
Hrvati orožje najpogosteje kupujejo zaradi lova, pa tudi zaradi osebne varnosti in rekreativnega streljanja. Podatki ministrstva se sicer nanašajo tudi na orožje, ki pripada policistom in pripadnikom drugih državnih organov s pooblastili z nošnjo orožja. Ko ima namreč policist poleg službenega tudi zasebno orožje, ga ministrstvo vodi kot civilista. To pomeni, da je med civilisti, ki posedujejo legalno orožje, tudi veliko policistov.
“Ustvarja se psihoza”
Strokovnjak za orožje Dubravko Gvozdanović je po poročanju STA za hrvaški časnik Večernji list povedal: “V zadnjih letih se je povečala prodaja orožja državljanom, za to pa ni razlog samo pandemija, ampak tudi vojna v Ukrajini ter stalne napetosti v odnosih med Hrvaško in Srbijo. Ustvarja se psihoza, zato ljudje kupujejo orožje, ker menijo, da se bodo tako zaščitili.”
Dubravko Gvozdanović meni, da na Hrvaškem ni problem zakonito orožje, za katerega vedo, kdo ga ima v lasti. Večja težava je nezakonito orožje, s katerim je storjenih kar 98 odstotkov kaznivih dejanj.
Na Hrvaškem od leta 2007 poteka akcija Manj orožja, manj tragedij, v okviru katere lahko državljani brez sankcij predajo nezakonito orožje. Doslej so skupno vrnili 356.656 kosov strelnega orožja, od tega 6.273 avtomatskih pušk, prek šest milijonov kosov streliva in 6.154 kilogramov eksploziva, poroča STA.
