ojav El Nino se bo v prihodnjih mesecih še okrepil, vrhunec pa naj bi dosegel decembra, je danes sporočila Svetovna meteorološka organizacija (WMO). Po njenih napovedih bo trajal predvidoma do februarja prihodnje leto in bi lahko postal eden najmočnejših od začetka meritev leta 1950.

»El Nino je prišel in se hitro krepi,« je poudarila generalna sekretarka WMO Celeste Saulo.

Več vročine, suš in poplav

El Nino bo po navedbah agencije ZN za vreme in podnebje prinesel nadpovprečne temperature v številnih delih sveta ter vplival na vzorce padavin. V nekaterih regijah se bo zato povečalo tveganje za sušo, v drugih pa za obilne padavine in poplave. Njegov vpliv bo hkrati še okrepil posledice podnebnih sprememb.

Klimatolog Helge Gössling z Inštituta Alfreda Wegenerja v Bremerhavnu je za nemško tiskovno agencijo dpa opozoril, da se zaradi El Nina povečuje nevarnost izrazite suše v Indoneziji in drugih delih jugovzhodne Azije, nekaterih območjih severne Južne Amerike ter v južni Afriki.

Če bi bile te pomembne kmetijske regije prizadete hkrati, bi lahko to imelo resne posledice za globalno preskrbo s hrano, je opozoril.

Po drugi strani se na zahodni obali Južne Amerike in v delih vzhodne Afrike povečuje tveganje za močne padavine, poplave in zemeljske plazove. V vzhodnem in osrednjem Tihem oceanu pa se povečuje tudi nevarnost močnejših tropskih neviht in orkanov.

Temperatura Tihega oceana dosega rekordne vrednosti

»Temperature morske gladine v osrednjem in vzhodnem tropskem Pacifiku se bodo v obdobju od oktobra do decembra 2026 predvidoma dvignile na rekordne ravni, kar odraža krepitev pojava El Nino, ki bo vplival na vremenske razmere ter gospodarstva, ekosisteme in skupnosti po vsem svetu,« je sporočila WMO.

Napovedi agencije kažejo na skoraj stoodstotno verjetnost, da bo El Nino vztrajal do februarja 2027. Po ocenah WMO bi lahko bil eden najmočnejših vsaj od leta 1950, ko so se začele sistematične meritve.

Napoved temelji na podatkih in ugotovitvah 13 vodilnih nacionalnih in mednarodnih meteoroloških centrov.

Morje je v osrednjem Pacifiku vse toplejše

Odstopanje temperature morske gladine v osrednjem in vzhodnem delu ekvatorialnega Pacifika se je povečalo z 1,6 stopinje Celzija nad povprečjem junija na 2,5 stopinje nad povprečjem avgusta.

Za obdobje od oktobra do decembra naj bi odstopanje po napovedih doseglo približno 3,7 stopinje Celzija nad povprečjem. Če se bodo napovedi uresničile, bi bila to najvišja vrednost od začetka opazovanj in bi presegla prejšnji rekord 2,6 stopinje, zabeležen v obdobju 2015–2016.

Območje, ki je ključno za razvoj El Nina, je trenutno toplejše kot kadar koli od začetka meritev. Po začasnih podatkih spletne platforme Climate Reanalyzer Univerze v Mainu je povprečna temperatura morske gladine v območju Niño 3.4 v osrednjem in vzhodnem Tihem oceanu v začetku oktobra prvič presegla 30 stopinj Celzija. To je približno 3,4 stopinje več od povprečja v obdobju med letoma 1991 in 2020.

Toplejši oceani po vsem svetu

Po podatkih Climate Reanalyzer, ki jih povzema dpa, je bila povprečna temperatura površine oceanov nazadnje 21,08 stopinje Celzija, kar je občutno več kot v preteklih letih. Podatek se nanaša na območja med 60. vzporednikom južne in 60. vzporednikom severne zemljepisne širine.

El Nino sicer segreva morsko gladino predvsem v osrednjem in vzhodnem delu ekvatorialnega Tihega oceana. To povzroča spremembe v vetrovih, zračnem tlaku in vzorcih padavin po vsem svetu.

Pojav se običajno razvije na dve do sedem let in traja od devet do 12 mesecev.

Zadnji El Nino je prispeval k rekordni vročini

Vpliv El Nina se kaže tudi na globalnih temperaturah. Zadnji pojav je med drugim prispeval k temu, da je bilo leto 2023 drugo najtoplejše leto v zgodovini meritev.

Ob nadaljnjem krepitvi pojava meteorologi zato pričakujejo nove pomembne vplive na vremenske vzorce po svetu, pri čemer bodo posledice odvisne od posameznih območij.