Avstrijska prestolnica širi sistem daljinskega hlajenja, ki je v času vse pogostejših vročinskih valov postal pomemben del mestne energetske infrastrukture. Do leta 2030 naj bi vanj vložili 100 milijonov evrov, zmogljivost omrežja pa povečali za skoraj polovico.

Dunajsko omrežje pokriva tri četrtine avstrijskega sistema

Daljinsko hlajenje na Dunaju danes oskrbuje okoli 300 stavb, omrežje pa je dolgo približno 33 kilometrov. Mesto ima tako kar tri četrtine celotnega omrežja daljinskega hlajenja v Avstriji.

Sistem je avstrijska prestolnica začela razvijati pred približno dvema desetletjema. Prvi hladilni center je začel delovati leta 2007, od takrat pa se je daljinsko hlajenje razvilo v pomemben del mestne energetske infrastrukture.

Za sistem skrbi podjetje Wien Energie, največje regionalno energetsko podjetje v Avstriji, ki je v lasti mesta Dunaj. Danes upravlja 25 hladilnih centrov.

Od mestne hiše do stanovanjskih stavb

Na omrežje so priključene številne pomembne dunajske stavbe, med njimi mestna hiša, Splošna bolnišnica Dunaj (AKH), Univerza na Dunaju, Prirodoslovni muzej, hotel Sacher in znamenita kavarna Central.

Daljinsko hlajenje pa ni več omejeno zgolj na velike poslovne in javne objekte. Na omrežje se postopoma priključujejo tudi stanovanjske stavbe, saj potreba po hlajenju zaradi višjih temperatur narašča.

Vročinski valovi povečujejo povpraševanje

Pomen hlajenja se povečuje skupaj s temperaturami. Med rekordno vročim poletjem 2024 so v središču Dunaja zabeležili več kot 50 tropskih noči. Konec junija letos pa so v mestu prvič izmerili 40 stopinj Celzija.

V najbolj vročih dneh je razlika v porabi izrazita. Ko temperatura doseže 35 stopinj Celzija, je lahko povpraševanje po daljinskem hlajenju tudi do 60 odstotkov večje kot ob dnevu s temperaturo 25 stopinj.

Hlajenje tako ni več zgolj vprašanje udobja. Za mesta postaja tudi vprašanje javnega zdravja ter pomemben del prilagajanja na posledice podnebnih sprememb.

Do leta 2030 še 100 milijonov evrov naložb

Dunaj želi omrežje v prihodnjih letih še razširiti. Wien Energie načrtuje, da bo do leta 2030 v sistem vložil 100 milijonov evrov oziroma približno 195 milijonov KM.

S tem naj bi se njegova zmogljivost povečala s sedanjih 250 na 370 megavatov. Večja zmogljivost bo omogočila priključevanje novih stavb in predvsem zanesljivejšo oskrbo v obdobjih največje vročine.

Kako deluje daljinsko hlajenje?

Princip je podoben sistemu daljinskega ogrevanja, le da je proces obrnjen. Ohlajena voda iz centralnih hladilnih naprav po podzemnih ceveh potuje do stavb, kjer prevzame odvečno toploto. Segreta voda se nato vrne v centralno napravo, kjer se ponovno ohladi in pošlje v omrežje.

Pri proizvodnji hladu Wien Energie uporablja električno energijo iz obnovljivih virov, odpadno toploto, kjer je to mogoče, pa tudi naravno hladilno moč Donavskega kanala.

Hlad shranjujejo tudi v velikem »ledeniku«

Posebnost dunajskega sistema je velik hranilnik hladu na kampusu Medicinske univerze. Napravo so v uporabo predali lani, njena naloga pa je shranjevanje hladu za obdobja največje porabe.

Hlad se tako lahko kopiči in nato uporabi v najbolj vročem delu dneva, ko je obremenitev omrežja največja.

Lekcija tudi za slovenska mesta?

Dunaj s širitvijo daljinskega hlajenja odgovarja na problem, s katerim se bodo zaradi podnebnih sprememb soočala tudi druga evropska mesta. Višje temperature in pogostejši vročinski valovi pomenijo večjo potrebo po hlajenju, hkrati pa povečujejo obremenitev energetskih sistemov.

Dunajska izkušnja kaže, da je mogoče hlajenje vključiti v širšo mestno energetsko infrastrukturo in pri tem uporabiti različne vire energije ter tudi možnosti za shranjevanje hladu.

Načrtovana širitev naj bi Dunaju omogočila zanesljivejše zagotavljanje hlajenja tudi med najintenzivnejšimi vročinskimi valovi – izkušnja, ki bo vse bolj relevantna tudi za slovenska mesta.