Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes podpisal zakon o sporni pokojninski reformi, potem ko je francoski ustavni svet v petek potrdil ključne elemente reforme, med drugim tudi dvig upokojitvene starosti z 62 na 64 let. Ta je na ulice spravil sindikate, ki so po treh mesecih protestov že napovedali nove shode za 1. maj.
Že ponoči so v več mestih izbruhnili protesti
Francoski ustavni svet je v petek potrdil ključne elemente sporne pokojninske reforme, sedaj pa so spremembe tudi uradno postale zakon, potem ko je bilo besedilo v zgodnjih jutranjih urah že objavljeno v francoskem uradnem listu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Sindikati so v odgovor že opozorili, da bodo 1. maja ob prazniku dela pripravili množične demonstracije. Generalna sekretarka enega glavnih sindikatov CGT Sophie Binet je pozvala k “zgodovinskemu ljudskemu valu” na ulicah.
The French are not going to bend the knee to the dictator Macron. I salute you all. Keep up the good fight.
This is Paris, France. pic.twitter.com/bvr2unPVpp
— Hassan Mafi (@thatdayin1992) April 14, 2023
Že ponoči po objavi odločitve ustavnega sveta so v več mestih izbruhnili protesti, občasno tudi nasilni. V Parizu so zažigali kolesa, e-skiroje in smeti, pariška policija je sporočila, da je bilo do večera aretiranih 112 ljudi. Več sto ljudi je protestiralo tudi v drugih mestih, med drugim v Marseillu in Toulousu. V Rennesu so protestniki zažgali vhod v policijsko postajo in konferenčni center.
Odločitev sodišča pomeni zmago za Macrona, vseeno pa številni strokovnjaki po poročanju AFP opozarjajo, da je sporna pokojninska reforma že povzročila ogromno škodo tako predsedniku kot Franciji. Francoska vlada je pokojninsko reformo, eno Macronovih glavnih predvolilnih obljub, uradno napovedala v začetku leta. Njen sprejem naj bi bil nujen, sicer da se bo pokojninski sistem v državi sesul. Predlagane spremembe, zlasti dvig upokojitvene starosti z 62 na 64 let in daljše obdobje vplačevanja v pokojninsko blagajno, so na noge spravile sindikate in v zadnjih mesecih so stavke in protesti, ki so se pogosto sprevrgli v nasilje, večkrat ohromili številna področja javnega življenja.
STA