Evropa se vse bolj usmerja v omejevanje oglaševanja izdelkov, ki negativno vplivajo na podnebje. Med njimi se je znašlo tudi meso. Nekatera evropska mesta so že prepovedala njegovo oglaševanje na javnih površinah, strokovnjaki pa opozarjajo, da bi lahko takšni ukrepi dolgoročno vplivali na prehranjevalne navade prebivalcev, poroča Euronews.

V Amsterdamu oglasov za meso ne boste več videli

Amsterdam je 1. maja letos postal prva prestolnica na svetu, ki je prepovedala oglaševanje mesa in fosilnih goriv na oglasnih panojih. Ukrep je začel veljati pet let po prvotnem predlogu, njegov cilj pa je zmanjšati negativne vplive na okolje.

Nizozemska prestolnica si namreč prizadeva do leta 2050 doseči ogljično nevtralnost in prepoloviti porabo mesa. Podobne omejitve so že uvedli tudi v Utrechtu, Haagu, Zwolleju, Delftu in Nijmegnu. Omejitve oglaševanja izdelkov z velikim ogljičnim odtisom se širijo tudi drugod po Evropi. Helsinki, Stockholm in Bristol so denimo že omejili oglaševanje fosilnih goriv oziroma drugih okoljsko obremenjujočih dejavnosti, vendar njihove prepovedi ne vključujejo nujno mesa.

Zakaj je meso sploh postalo problem?

Po podatkih, ki jih povzema Euronews, prehrana in kmetijstvo povzročata približno tretjino svetovnih izpustov toplogrednih plinov. Pomemben delež teh izpustov je povezan z živinorejo. Ocenjuje se, da živila živalskega izvora povzročajo med 81 in 86 odstotki vseh izpustov toplogrednih plinov, povezanih s proizvodnjo hrane v Evropski uniji, čeprav zagotavljajo približno 21 odstotkov kalorij in 64 odstotkov beljakovin.

Strokovnjaki zato opozarjajo, da bi zmanjšanje porabe mesa, predvsem v razvitih državah, lahko pomembno prispevalo k omejevanju podnebnih sprememb. Poročilo komisije EAT-Lancet iz leta 2025, pri katerem je sodelovalo 70 strokovnjakov iz 35 držav, je med drugim ocenilo, da bi lahko prehod na pretežno rastlinsko prehrano po svetu vsako leto preprečil približno 15 milijonov smrti.

Že pogled na burger lahko vpliva na naše odločitve

Toda ali lahko prepoved oglaševanja mesa res spremeni prehranjevalne navade? Strokovnjakinja za podnebno psihologijo Linda Aspey, članica upravnega odbora organizacije Climate Psychology Alliance, pojasnjuje, da je vpliv oglaševanja pogosto precej bolj subtilen, kot si predstavljamo.

»Ena od raziskav je pokazala, da so podobe mesa, v tem primeru burgerja Big Mac, pri ljudeh povečale željo, da bi ga jedli. Njegova vsakodnevna prisotnost verjetno utrjuje tudi predstavo, da je meso običajna izbira,« je povedala za Euronews.

Po njenih besedah oglaševanje ne vpliva zgolj na neposredne nakupne odločitve, temveč tudi na naše dojemanje tega, kaj je običajno in družbeno sprejemljivo. Če smo vsakodnevno izpostavljeni podobam hamburgerjev, zrezkov in drugih mesnih izdelkov, lahko njihovo uživanje še bolj dojemamo kot samoumeven del vsakdanjika.

Bi prepoved dejansko zmanjšala porabo mesa?

Amsterdam za zdaj še ni objavil podatkov, ki bi pokazali, kako je prepoved vplivala na porabo mesa. Obstajajo pa izkušnje z omejevanjem oglaševanja drugih prehranskih izdelkov. Ko je londonski upravljalec javnega prometa Transport for London iz svojega oglaševalskega omrežja odstranil oglase za nezdravo hrano, so se tedenski nakupi takšnih izdelkov v gospodinjstvih po ocenah zmanjšali za skoraj sedem odstotkov. Nakupi sladkarij so se zmanjšali za skoraj petino.

Aspey ob tem poudarja, da prepoved oglaševanja sama po sebi ne more povsem spremeniti prehranskih navad. Na izbiro hrane namreč vplivajo tudi okus, tradicija, finančne zmožnosti in osebne preference. Omejitve oglaševanja bi zato po njenem mnenju lahko bile učinkovite predvsem v kombinaciji z drugimi ukrepi.

Evropa mesno industrijo še vedno podpira z milijardami

Zanimivo je, da Evropska unija kljub prizadevanjem za zmanjšanje podnebnih vplivov še vedno namenja velik del kmetijskih subvencij proizvodnji živil živalskega izvora. Po podatkih organizacije Foodrise je bilo leta 2020 približno 77 odstotkov subvencij skupne kmetijske politike EU oziroma 39 milijard evrov namenjenih proizvodnji živil živalskega izvora.

Raziskava je pokazala tudi, da sta govedina in jagnjetina prejeli približno 580-krat več subvencij kot stročnice, denimo fižol in leča. Strokovnjaki zato menijo, da bi bilo treba poleg omejevanja oglaševanja razmisliti tudi o širših spremembah prehranskega sistema.