Kot poroča avstrijski portal Österreich isst informiert, bo zvezna vlada s 1. julijen trajno znižala davek na dodano vrednost na določena osnovna živila z dosedanjih 10 % na 4,9 %. Država bo za ta ukrep namenila približno 400 milijonov evrov letno, z njim pa želi zmanjšati finančni pritisk na proračune gospodinjstev, ki je nastal zaradi povečane inflacije v preteklem letu.

Po vladnih ocenah naj bi štiričlanska družina na letni ravni s tem privarčevala okoli 100 evrov. Po navedbah medija Wirtschaftsnachrichten so avstrijski trgovci v posodobitev svojih sistemov in blagajn vložili skupno približno 6 milijonov evrov. Predstavniki trgovinskega sektorja pa so napovedali, da bodo znižanje davka prenesli v končne maloprodajne cene za potrošnike. Finančne izpade zaradi nižjega priliva iz naslova DDV namerava država pokriti z uvedbo dveh novih dajatev, in sicer z davkom na nereciklažno plastiko ter s paketno pristojbino za pošiljke, ki prihajajo iz držav zunaj Evropske unije.

Kateri izdelki so vključeni?

Stopnja v višini 4,9 % je bila izbrana zaradi uskladitve z evropsko davčno zakonodajo. Evropska direktiva o skupnem sistemu DDV posamezni državi članici dovoljuje največ dve znižani davčni stopnji, ki ju Avstrija z 10- in 13-odstotno stopnjo že izkorišča. Uvedba dodatne znižane stopnje je po evropskih pravilih mogoča le, če je ta nižja od 5 %, zato se je vlada odločila za mejo 4,9 %.

Ukrepi znižanja davka se nanašajo na izbrana osnovna živila. Mednje spadajo živalsko mleko, vključno z mlekom brez laktoze, maslo, navadni jogurt in sveža kokošja jajca. Nižja stopnja pa bo veljala tudi za več vrst sveže, hlajene ali zamrznjene zelenjave, kot so krompir, paradižnik, čebula, česen, por, nekatere vrste zelja, solate, korenje, kumare in stročnice. Med sadjem zakon vključuje jabolka, hruške, marelice, češnje, breskve in slive. Prav tako bodo manj obdavčeni riž, pšenična moka, pšenični zdrob, nepolnjene in neprekuhane testenine, kruh ter osnovno pecivo in jedilna sol.

Na drugi strani kava, čaj, sadni sokovi, mineralna voda in alkoholne pijače ostajajo v splošnem 20-odstotnem davčnem razredu, saj so zakonsko opredeljeni kot luksuzne dobrine.

Trgovski sektor opozarja na zakonodajne nejasnosti

Uvajanje novega zakona pa v praksi povzroča nekatere nejasnosti. Razvrstitev izdelkov pod nižjo davčno stopnjo namreč ne temelji na splošnih trgovskih imenih, temveč na natančnih oznakah kombinirane nomenklature Evropske unije, kar prinaša razlike med na videz podobnimi izdelki. Tako se bo davek za navadno žemljo znižal na 4,9 %, medtem ko bo maslena žemlja ali rogljiček zaradi višje vsebnosti maščob v suhi snovi, ki presega pet odstotkov, ostal obdavčen po 10-odstotni stopnji. Podobno velja za moko, kjer je pšenična moka vključena v znižanje, ržena pa ne.

Razlike nastajajo tudi pri pripravljenih jedeh. Če sta kruh in maslo kupljena ločeno, velja zanju nižja stopnja, če pa potrošnik kupi vnaprej pripravljeno obloženo pecivo, se celoten izdelek obdavči z 10 % DDV. Na davčno stopnjo vpliva tudi kraj porabe, saj se hrana in pijača, zaužiti v restavracijah ali neposredno v prodajalnah, še naprej obdavčujejo po dosedanjih stopnjah.

Primerjava s slovensko ureditvijo

Kot je že v začetku leta poročal Svet24, Slovenija s temi spremembami v soseski ostaja država z višjo obdavčitvijo osnovnih živil. V Italiji, na Hrvaškem, Madžarskem in po novem tudi v Avstriji stopnje davka za osnovno hrano znašajo okoli 5 %, medtem ko je v Sloveniji za te izdelke uveljavljena 9,5-odstotna znižana stopnja DDV.

Slovensko ministrstvo za finance je za Svet24 takrat pojasnilo, da zniževanja davka na dodano vrednost za hrano ne načrtuje. Kot razlog so navedli pretekle izkušnje in analize institucij, vključno z Evropskim parlamentom, ki kažejo, da znižanje davčnih stopenj ne privede nujno do nižjih končnih cen za potrošnike. Podatki namreč kažejo, da trgovci davčne prihranke pogosto pretvorijo v lastne marže, zaradi česar cene pred obdavčitvijo narastejo, končni finančni učinek za kupca pa je minimalen.