Na Hrvaškem načrtujejo gradnjo ogromnega podatkovnega centra Pantheon v Topuskem, katerega skupna vrednost naj bi dosegla 50 milijard evrov. Kot poroča Index.hr, projekt obljublja nova delovna mesta, razvoj tehnološkega sektorja in obsežne naložbe v infrastrukturo, vendar ostajajo odprta vprašanja o njegovih dejanskih koristih za lokalno prebivalstvo in morebitnih vplivih na okolje.
Koristi naj bi bile za celotno Evropo
Projekt je naredil korak naprej, saj je Sisaško-moslavaška županija začela postopke za spremembo prostorskega načrta, ki bi omogočili gradnjo centra in spremljajoče infrastrukture. Pred začetkom gradnje bo treba pridobiti še potrebna dovoljenja.
Po navedbah investitorja naj bi stroški gradnje brez računalniških procesorjev znašali od 12 do 13 milijard evrov, preostanek pa bi predstavljali računalniška in druga oprema. Center bi uporabljala predvsem velika tehnološka podjetja za razvoj in delovanje umetne inteligence, njegove zmogljivosti pa bi bile na voljo tudi evropskim obrambnim in obveščevalnim uporabnikom.
Center naj bi zaposloval okoli 1500 ljudi
Po ocenah investitorja naj bi med gradnjo nastalo približno 3000 delovnih mest, po začetku delovanja pa bi center zaposloval okoli 1500 ljudi. Projekt naj bi posredno prispeval še k nastanku približno 6000 delovnih mest. Vendar za zdaj ni jasno, koliko delovnih mest bi zasedli domači delavci in koliko priložnosti bi imeli prebivalci Topuskega ter okolice.
Investitor napoveduje tudi obsežne prihodke za javne blagajne. V triletnem obdobju gradnje naj bi država, lokalne in regionalne oblasti ter javna podjetja ustvarili več kot 210 milijonov evrov posrednih prihodkov. Po začetku delovanja naj bi neposredni javni prihodki presegali 140 milijonov evrov na leto, dodatni posredni prihodki pa naj bi znašali več kot 150 milijonov evrov letno. Gre za ocene investitorja, katerih uresničitev bo odvisna od dejanske izvedbe projekta.
Pomemben del naložbe naj bi bila tudi energetska in druga infrastruktura. Predvidena je gradnja sončne elektrarne z močjo 500 megavatov, približno 280 kilometrov daljnovodov in nove transformatorske postaje. Investitor trdi, da bo financiral potrebno infrastrukturo, katere del naj bi po izgradnji prešel v javno last.
Bo elektrika dražja? Kaj pa vpliv na okolje?
Med največjimi vprašanji je poraba električne energije. Po napovedih naj bi center v polnem obratovanju letno porabil približno pet teravatnih ur elektrike, kar naj bi predstavljalo več kot četrtino sedanje hrvaške porabe. Investitor zatrjuje, da zaradi projekta elektrika za gospodinjstva ne bo dražja in da bo center oskrbovan predvsem iz obnovljivih virov.
Strokovnjak za kibernetsko varnost in umetno inteligenco Tomislav Vazdar za Index.hr opozarja, da bi tako velika poraba lahko dodatno obremenila elektroenergetski sistem. Po njegovem mnenju bi morale biti koristi za domača podjetja, univerze in javni sektor dogovorjene vnaprej, sicer obstaja tveganje, da bo infrastruktura služila predvsem tujim naročnikom, lokalno gospodarstvo pa od nje ne bo imelo večjih koristi.
Odprta ostajajo tudi okoljska vprašanja, zlasti glede porabe vode za hlajenje, hrupa, odpadne toplote in vpliva na lokalni ekosistem. Investitor med možnostmi za nadaljnji razvoj omenja uporabo odpadne toplote za ogrevanje stavb in rastlinjake, ki bi lahko spodbudili lokalno gospodarstvo.
