Na švedskem otoku Gotland je ta teden potekala obsežna vojaška vaja Nata, ki je simulirala scenarij morebitnega konflikta z neimenovano agresorsko državo na vzhodni meji zavezništva. V ospredju vaje je bila vse večja zaskrbljenost evropskih držav zaradi ruske grožnje in negotovosti glede prihodnje vloge Združenih držav Amerike v Natu.

Scenarij, ki bi se v teoriji lahko zgodil že jutri

Po poročanju Associated Pressa je bila vaja zasnovana kot odgovor na realne varnostne izzive, s katerimi se Evropa sooča v zadnjih mesecih. Rusija je namreč okrepila 'sabotažne aktivnosti', od kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo do dezinformacijskih kampanj proti evropskim državam.

Scenarij vaje je predvideval, da bi se strateško pomembni otok Gotland znašel v izolaciji zaradi izpadov elektrike in motenj v oskrbi s hrano, ki bi bile posledica sabotaž. Namen vaje je bil preveriti, kako bi se članice Nata odzvale še pred morebitno aktivacijo 5. člena Severnoatlantske pogodbe, ki določa kolektivno obrambo v primeru napada na eno od članic.

»Teoretično bi se to lahko zgodilo že jutri,« je opozoril kontraadmiral Jonas Wikström, direktor vojaške vaje.

Ukrajina: Švedske sile bi bile v resničnem boju »že mrtve«

Posebno pozornost je pritegnila tudi prisotnost ukrajinskih vojakov, čeprav Ukrajina ni članica Nata. Ukrajinske enote so sodelovale kot svetovalci za bojevanje z droni in zahodnim zaveznikom predstavile izkušnje, pridobljene na fronti proti Rusiji.

Po besedah ukrajinskih pilotov brezpilotnih letalnikov so med simulacijo uspešno premagali švedske enote, ki so morale večkrat prekiniti vajo in prilagoditi taktiko. Eden od ukrajinskih operaterjev dronov s klicnim znakom Tarik je dejal, da bi bile švedske sile v resničnem boju »že mrtve«.

Ukrajinci opozarjajo, da zahodne vojske še vedno podcenjujejo pomen sodobnega vojskovanja z droni. Drugi ukrajinski pilot, Karat, je poudaril, da izkušnje z bojišča ni mogoče razumeti zgolj skozi teorijo. »To morate videti na lastne oči,« je dejal.

Prilagoditi se bo treba novim oblikam vojskovanja

Tudi švedski načelnik obrambnega štaba Michael Claesson je priznal, da se morajo zahodne države hitro prilagoditi novim oblikam vojskovanja. Po njegovih besedah je Ukrajina postala ključni vir znanja na področju uporabe in obrambe pred droni.

Poseben pomen Gotland. Otok leži med rusko eksklavo Kaliningrad in Švedsko ter velja za eno najpomembnejših strateških točk v Baltskem morju. »Kdor nadzoruje Gotland, v bistvu nadzoruje osrednji del Baltskega morja,« je dejal Claesson.

Po njegovem mnenju obstaja realna možnost, da bi ruski predsednik Vladimir Putin v prihodnosti prav na območju Gotlanda preizkusil odziv Nata, denimo z omejeno zasedbo manjšega dela ozemlja zavezništva, da bi preveril enotnost in pripravljenost članic.

Strah tudi zaradi ZDA

Evropske zaveznice so v negotovosti tudi zaradi politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Njegova administracija je že napovedala zmanjšanje števila ameriških vojakov v Evropi. Washington je poleg tega del zmogljivosti zračne obrambe preusmeril na Bližnji vzhod, kar v Evropi povzroča strah pred morebitnimi vrzelmi v obrambi.

Claesson je poudaril, da so ZDA še vedno najmočnejša vojaška sila v zavezništvu, zato »vsaka sprememba ameriške prisotnosti« pomembno vpliva na evropsko varnostno sliko. Kljub temu evropske države vse bolj razmišljajo o lastnih obrambnih zmogljivostih in tesnejšem sodelovanju brez popolne odvisnosti od Washingtona.