Srebrenica mora ostati trajen opomin na posledice sovraštva, sta ob današnji 31. obletnici genocida v Srebrenici sporočila predsednica države Nataša Pirc Musar in zunanji minister Tone Kajzer. Na ministrstvu so poudarili tudi, da gre za eno najtemnejših poglavij skupne evropske zgodovine, kot ključno za prihodnost BiH pa izpostavili spravo.

"Sramotna tišina v času groze v Srebrenici se ne sme nikoli ponoviti"

"Srebrenica mora ostati trajen opomin na posledice sovraštva in nestrpnosti. Opominja nas na odgovornost mednarodne skupnosti, da odločno preprečuje množična grozodejstva ter si dosledno prizadeva za ohranjanje miru in varnosti ter spoštovanje mednarodnega prava," je, kot so v petek zvečer sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve, poudaril Kajzer.

Pirc Musar pa je danes sporočila, da naš spomin ni le poklon preteklosti, temveč "opomnik, da sovraštvo, razčlovečenje in brezbrižnost ne smejo zmagovati". "Je opomnik naše dolžnosti, da ohranjamo spomin na dogodek, ki se ne bi smel zgoditi. Je opomnik naše dolžnosti, da smo odločni in glasni v boju proti človeškemu zlu," je še zapisala na družbenem omrežju X in dodala, da se "sramotna tišina v času groze v Srebrenici nikoli ne sme ponoviti".

V spominskem centru je pokopanih več kot 6500 žrtev genocida

Osrednja spominska slovesnost ob 31. obletnici genocida v Srebrenici, v katerem so sile bosanskih Srbov leta 1995 med vojno v BiH v samo nekaj dneh ubile več kot 8000 Bošnjakov, poteka danes v spominskem centru v Potočarih. Po besedah Pirc Musar je za vsako od žrtev ostala žalujoča družina z neozdravljivo bolečino. "Prekinjene so bile njihove sanje, ukradena prihodnost vseh teh nedolžnih ljudi. S spoštovanjem in globokim sočutjem se zato danes priklanjamo žrtvam genocida v Srebrenici ter njihovim družinam," je sporočila.

"Naše misli so z žrtvami, njihovimi družinami, preživelimi ter z vsemi, ki še vedno iščejo svoje pogrešane," pa so dodali na zunanjem ministrstvu. Pri tem so poudarili pomen krepitve sprave, medsebojnega zaupanja in sodelovanja, ki ostaja ključnega pomena za napredek Bosne in Hercegovine na njeni evropski poti in za razvoj države. V spominskem centru, kjer so danes pokopali posmrtne ostanke še desetih ljudi, je trenutno pokopanih 6772 žrtev genocida, 250 pa jih je na željo svojcev pokopanih drugod po državi. Več kot tisoč žrtev še vedno pogrešajo.

STA