Kmalu bo sojenje staršem dečka, ki je 3. maja na Osnovni šoli Vladislava Ribnikarja na Vračarju v Beogradu povzročil tragedijo, pri čemer je umrlo devet otrok in šolski paznik. Na televiziji K1 je mama enega izmed umorjenih otrok spregovorila o odnosu s sinom ter o zaslišanju dečka na obravnavi zoper njegovega očeta.

Na zaslišanju ni pokazal nobenih čustev

Kljub tragediji je izrazila ljubezen, ki jo je vedno imela do svojega sina. Spregovorila je o tem, kako je vedno poudarjala ljubezen v družini in opozarjala, da je ne smemo varčevati. Poudarila je, da otroci niso razvajeni, če jih ljubimo, ampak le, če namesto njih opravljamo stvari, ki bi jih morali sami. Govorila je tudi o tem, kako ji je sin v težkih časih pomenil oporo in kako ljubezen do njega ohranja tudi po tragediji.

Dotaknila se je tudi obtožnice zoper očeta mladoletnega morilca, ki se nanaša na kaznivo dejanje zoper splošno varnost: “Vseh nas staršev se dotika, kdo je odgovoren za deset izgubljenih življenj? Da se nas kot staršev dotakne tisto, kar smo imeli priložnost videti, in to je neizmerna, neopisljiva hladnost cele družine. Oče pravi: ‘Kaj mi zamerite, ne čutim se odgovornega’. On je tisti, ki je otroka odpeljal na strelišču, orožje je njegovo. On je dal dovoljenje, da lahko otrok trenira s strelnim orožjem,” je ob tem komentirala.

Med drugim sem ga vprašala, ali je vedel, da je ubil mojega sina? Rekel je, da ve … brez kakršnih koli čustev. Njegov glas je bil enak štiri ure.

Bila sem ena od mam, ki je dečka zasliševala na obravnavi zoper njegovega očeta. Imela sem priložnost slišati in pozneje tudi videti posnetek. Med drugim sem ga vprašala, ali je vedel, da je ubil mojega sina? Rekel je, da ve … brez kakršnih koli čustev. Njegov glas je bil enak štiri ure. Kasneje sem videla posnetek. Njegova mama je sedela zraven njega in se ni odzvala na moje vprašanje, samo sedela je. To nas vse gane. Rada bi nekaj pravičnosti, ki bi bila zadoščena, tako za nas, za naše otroke kot za dobro celotne družbe,” še je po poročanju mondo.rs povedala in dejala, da misli, da se kot družba še vedno premalo zavedamo, kaj se je zgodilo.