V Nemčiji poročajo o primeru bosanskega državljana, ki že 17 let čaka na deportacijo, vendar pa mu mesto Köln vedno znova odobri začasno dovoljenje za bivanje, saj urad za tujce ne želi pridobiti nadomestnih potnih dokumentov iz varnejše izvorne države.

Kriminalec iz Bosne prejema 7300 evrov podpore

Kot poroča nemški FOCUS, bi 41-letni kriminalec iz Bosne moral biti iz Kölna deportiran že leta 2003. Tik preden bi ga morali deportirati je izginil, vendar pa se je leta 2007 ponovno pojavil v mestu. Leta 2009 je upravno sodišče zavrnilo njegovo tožbo proti deportaciji, vendar pa se je mesto Köln odpovedalo pravici, da bi ga z nadomestnimi dokumenti vrnilo v domovino.

Njegov status začasnega bivanja se tako že 17 let podaljšuje, skupaj z ženo pa ima kar osem otrok. Socialna služba družini po zakonu o socialnih prejemkih za prosilce za azil izplačuje skoraj 7300 evrov mesečno, kar znese 87.600 evrov neto na leto.

Država prosilcem za azil v Kölnu letno nameni 65 milijonov evrov

V Kölnu naj bi trenutno živelo sedem družin, ki šteje okoli deset članov družine, prejemajo pa podobno visoke socialne prejemke. Skupaj tako država samo v mestu Köln za socialne prejemke nameni več kot 65 milijonov evrov na leto. Do konca leta 2024 je v Severnem Porenju-Vestfaliji takšne prejemke prejemalo 88.555 oseb, skupni izdatki pa so znašali približno 825 milijonov evrov.

Nemški uradi za tujce v zanki birokracije

V azilni dokumentaciji Bosanca pod psevdonimom Marko M., je kot kraj rojstva naveden Bihać v Bosni in Hercegovini, vendar je v dokumentih država rojstva označena kot »neznana«. Kot poroča Focus, naj bi prav ta primer pokazal nemoč oblasti in pomanjkljivosti sistema.

Njegovo začasno bivanje je bilo večkrat podaljšano »zaradi manjkajočih potnih dokumentov«. Mesto je sprva na vprašanje, zakaj dokumenti niso bili pridobljeni, odgovor zavrnilo zaradi varstva podatkov, kasneje pa priznalo, da postopka sploh niso začeli. Na vprašanje, zakaj postopka še niso pričeli, so mestne oblasti odvrnile, da zato ker ne verjamejo, da bo moški dejansko deportiran. Po neuradnih informacijah naj bi deportacijo opustili predvsem zaradi njegovih otrok, ki so bili rojeni v Nemčiji.

Deportacije v Bosno drugače niso redke

Deportacije v Bosno in Hercegovino sicer praviloma potekajo brez težav. Tako so leta 2024 tja vrnili 38 oseb, do 31. oktobra pa 47. Zgolj ena sama deportacija v dveh letih je propadla zaradi pomanjkanja veljavnega potnega dokumenta.

Marko M. se je večkrat znašel v navzkrižju z zakonom

Kot še razkriva Focus, je bil Marko M. od leta 2010 večkrat obsojen zaradi premoženjskih deliktov, hudih skupinskih tatvin, ponarejanja dokumentov, goljufij in zlorab socialnih prejemkov. Trenutno je ponovno obtožen goljufije zaradi domnevne prevare z darilnimi karticami v drogerijah. Mesto Köln je potrdilo, da je urad za tujce seznanjen z njegovimi kaznivimi dejanji.

Vmešala se je tudi politika

Primer je pričel zanimati tudi politike. Tako je politik iz vrst CDU Gregor Golland primer označil za nesprejemljiv in obenem zahteval takojšnjo deportacijo. Tudi vodja zvezne policije Romann kritizira pravne ovire in opozarja na dejstvo, da deportacije pogosto propadejo, ker osebe izginejo ali predložijo zdravniška potrdila tik pred odhodom. Prav zaradi te birokracije se še naprej povečujejo stroški za davkoplačevalce in otežujejo deportacije.

Nemčija povečuje število deportacij

Nemčija v zadnjih letih povečuje število deportacij. Tako so se deportacije oseb, ki morajo zapustiti državo, povečale za 20 odstotkov na 21.311 oseb, pri tem pa še ni vključen mesec december.

Dejstvo pa je tudi, da se velik del deportacij zavrnjenih prosilcev za azil še vedno ne izvrši. Kot je izjavil vodja policije Dieter Romann, so zvezne dežele pri zvezni policiji prijavile približno 53.800 vračanj, vendar pa je bilo približno 33.600 teh ukrepov preklicanih, še preden je bila oseba predana oblastem.