V poletnem času, ko je turistična sezona na višku, se velikokrat zgodi, da se na avtocesti znajdemo v dolgi koloni vozil, prepričani, da sta vzroka za to prometna nesreča ali delo na cesti. Po nekajminutni počasni vožnji ali celo popolni ustavitvi avtomobilov se začne kolona vozil premikati, kot da se ni zgodilo popolnoma nič. 

S takšnimi zastoji brez jasnega razloga se v teh dneh srečujemo tako na slovenskih kot hrvaških in najbrž še kakšnih drugih avtocestah. 

Razlogi fantomskih zastojev 

Kot nam je pojasnil Erik Logar, vodja področja varna mobilnost na Avto-moto zvezi Slovenije, gre za tako imenovane fantomske zastoje: "Do fantomskih zastojev prihaja predvsem zaradi neustrezne varnostne razdalje, ki posledično pomeni, da mora voznik »močneje« zavirati, ko vozilo pred njim upočasni vožnjo, vrivanja med vozila, med katerimi ni ustrezne razdalje, ki bi omogočala menjavo pasu, in (pre)pogostega menjavanja voznih pasov, ko je promet zgoščen. Fantomski zastoji so dokaj pogosti, sploh v prometnih konicah v bližini večjih mest, kjer je tudi sicer večja gostota prometa."

[[image_1_article_90935]]

Če se znajdemo v takšnem zastoju je pomembno, nadaljuje prometni strokovnjak, da ostanemo mirni, saj slaba volja in jeza ne bosta prav nič pripomogli k odpravi zastoja. Kvečjemu bomo hitreje naredili kakšno napako in morebiti bomo mi tisti, ki bomo povzročili nesrečo, s tem pa še povečali zastoj.

Vzpostavimo reševalni pas 

V zastoju je zelo pomembna vzpostavitev reševalnega pasu, saj ne vemo razloga za nastanek zastoja. "Če je razlog zanj nesreča, je reševalni pas nujen, saj omogoča hitrejši prihod intervencijskih vozil. Izpostavljamo še, naj voznik in sopotniki v zastoju nikar ne zapuščajo vozila, saj je to lahko smrtno nevarno. Pa tudi nenehnega spreminjanja pasu, po katerem vozijo, naj se izogibajo."

Dinamično upravljanje hitrosti s pomočjo inteligentnih transportnih sistemov

Nekateri pravijo, da pomaga pametno prilagajanje prometa. Kaj to dejansko pomeni? "Že nekaj kilometrov pred zgoščevanjem prometa so na portalih označene nižje omejitve hitrosti, ki pa jih naših opažanjih velika večina voznikov ne upošteva," pojasnjuje Logar. 

Ena od rešitev je tudi dinamično upravljanje hitrosti s pomočjo inteligentnih transportnih sistemov. Takšni sistemi s senzorji spremljajo promet in lahko pravočasno znižajo dovoljeno hitrost, s čimer preprečijo nastanek zastojev. Ključni izziv ostaja sodelovanje voznikov, ki pogosto ne razumejo, zakaj je hitrost omejena, čeprav pred njimi še vidijo prost promet.

Prihodnost prometnih tokov bo zaznamoval nadaljnji razvoj pametnih prometnih sistemov, boljšega upravljanja cest in postopoma tudi avtonomnih vozil. Ti pristopi bi lahko omogočili bolj tekoč in varnejši promet, vendar bodo za učinkovite rešitve potrebne tudi izboljšave obstoječe cestne infrastrukture.

Večja hitrost ne pomeni vedno tudi večje pretočnosti

Strokovnjaki sicer pretočnost prometa ocenjujejo z več parametri: med njimi so hitrost vozil, gostota prometa, razmaki med vozili in potovalni čas. Ključna povezava med njimi je preprosta: pretok vozil je odvisen od hitrosti in števila vozil na cesti. Vendar večja hitrost ne pomeni vedno tudi večje pretočnosti. Pri višjih hitrostih morajo vozniki zaradi daljših zavornih poti ohranjati večje varnostne razdalje, zato se lahko na istem odseku hkrati nahaja manj vozil. Največji pretok prometa nastane pri optimalnem ravnovesju med hitrostjo in gostoto vozil. Pri večini cest je najbolj učinkovita hitrost prometnega toka približno med 70 in 100 km/h. Če je vozil preveč, se hitrosti zmanjšajo, razmiki se skrajšajo in prometni tok lahko preide v zastoj. Nasprotno pa je pri zelo majhnem številu vozil promet sicer hiter, vendar je skupni pretok majhen.

Kakšne so rešitve?

Logar zaključi, da ne moremo reči, da je na cestah preveč vozil, saj se večina ljudi ne vozi zaradi dolgčasa, temveč zaradi različnih potreb: "Število avtomobilov bi se sicer lahko delno optimiziralo z več potniki v enem avtu. Treba pa se je zavedati, da je osebni avtomobil še vedno »hrbtenica« slovenske osebne mobilnosti, sploh zaradi ne najbolj učinkovitega (predvsem časovno) medkrajevnega javnega potniškega prometa. K manj vozilom na cestah bi lahko pripomogla tudi decentralizacija Slovenije in več koriščenja možnosti občasnega dela na daljavo (od doma), če oziroma kjer narava dela to omogoča.

Velik delež prometa sicer predstavlja tudi tovorni promet. A tudi za ta vozila velja, da se ne vozijo po nepotrebnem, ampak dostavljajo stvari, ki jih naročamo in kupujemo potrošniki. Ravno zaradi dejstva, da je Slovenija tranzitna država, bi morali imeti ponekod že vzpostavljene (zgrajene) tretje pasove na našem avtocestnem omrežju. Še večji pomen pa bi imela obvoznica za tovorni promet mimo Ljubljane."