Na Hrvaškem so meteotsunamiji oziroma meteorološki cunamiji postali že skoraj vsakdanji pojav. Na otokih Hvar in Vis se je morje nenadoma dvignilo in nato spet umaknilo, kar je vodilo v poplavljene obale in čolne na suhem, poroča Net.hr.

Iz začetne motnje, velike le nekaj centimetrov, nastanejo večmetrski valovi

Za Net.hr je o tem pojavu spregovoril klimatolog in oceanograf Mirko Orlić. Meteotsunami je pojav, podoben cunamiju, le da ga ne povzroča potres, temveč atmosfera. Majhna motnja v atmosferi povzroči motnjo na morski gladini, ki se nato širi proti obali in lahko povzroči poplave v pristaniščih ali zalivih, da bi se relativno majhna začetna motnja ojačala, pa je potrebna resonanca. 

Na odprtem morju je pomembno, da je hitrost atmosferskega vala enaka hitrosti vala v morju, saj se takrat lahko val kar desetkrat ojača. Ko doseže obalo, pa je potreben še en pogoj, period vala se mora ujemati z naravno periodo nihanja zaliva ali pristanišča, takrat pa pride do novega ojačanja, prav tako do desetkratnega. Tako se lahko iz začetne motnje, velike le nekaj centimetrov, razvijejo valovi, visoki več metrov.

Tako pogost pojav ni običajen

Na Jadranu je pojav nenadnega, periodičnega nihanja gladine vode, poznan tudi kot sejš ali štiga, še posebej znan v globokih in ozkih zalivih, kot sta Vela Luka na Korčuli ali Stari Grad na Hvaru. Vendar Orlić poudarja, da tako pogost pojav ni običajen. "Ko pogledate podatke, se takšen pojav običajno zgodi en dan v letu, včasih pa še manj pogosto," je dejal.

Vendar pa je bila od 15. julija do danes zabeležena zelo močna aktivnost. Meteotsunamiji so se pojavili v Starem Gradu na Hvaru, Zadru, Puli, nato v Malem Lošinju, nato na Visu, Korčuli in ponovno na Hvaru.

"Trije dnevi z meteotsunamiji v osmih dneh, medtem ko je običajno, da se takšen pojav zgodi enkrat na leto ali celo manj pogosto. To jasno kaže, da se to poletje dogaja nekaj nenavadnega," je zaključil Orlić. Največja nevarnost pa niso le valovi, temveč izjemno močni morski tokovi. Orlić zato opozarja ljudi, naj se ne približujejo obali, ko opazijo nenadne spremembe morske gladine. 

Tudi na Jadranu lahko pride do pravega cunamija

Tudi na Jadranu pa bi lahko načeloma prišlo do pravega cunamija, ki ga povzroči potres. Takšni pojavi so možni, zlasti v južnem delu, kjer se pojavljajo potresi z magnitudo sedem in več. Po dubrovniškem potresu leta 1667 se je namreč že zgodil cunami, ki je izpraznil mestno notranje pristanišče, v novejši zgodovini pa so po potresu v Črni gori leta 1979 prav tako zabeležili cunami, ki je ponekod dosegel višino več metrov in povzročil človeške žrtve.

Orlić vse pogostejše ekstremne vremenske dogodke, kot so hude nevihte, toča in nevihte, povezuje s podnebnimi spremembami.

V ozračju nad Jadranom se trenutno srečujeta hladen zrak s severa in topel zrak z juga, tako velika temperaturna razlika pa ustvarja zelo močan curek, kar so idealni pogoji za razvoj atmosferskih nestabilnosti. To je vzrok tako za nevihte, kot za meteocunamije.