Jabolko je eden najbolj vsakdanjih sadežev, a za njim se skriva velika raznolikost. Na svetu poznamo več kot 7.000 sort. Razlikujejo se po barvi, velikosti, čvrstosti in okusu: ene so sladke in hrustljave, druge bolj kisle ali mehke. Zato niso vsa jabolka enako primerna za prigrizek, zavitek, omako ali peko. Svetovni dan jabolk je 21. oktobra; po navedbah Darsada ga obeležujemo od leta 1990, da bi opozorili na pomen jabolk v prehrani in na pestrost tega sadeža.
Letošnja sezona je bila za sadjarje zahtevna
Spomladanska pozeba, neurja s točo, poletna vročina in dolgotrajna suša so letos močno zaznamovali slovenske sadovnjake. Po poročanju Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije so plodovi ponekod slabše priraščali, nekateri so zaradi vročine in suše prisilno dozorevali, številni pa so dobili sončne ožige. Dozorevanje je bilo neenakomerno, zato je bilo težko določiti pravi čas obiranja. Poškodovana jabolka tudi niso primerna za dolgotrajno skladiščenje.
SURS do 20. oktobra še ni objavil ocene skupnega pridelka jabolk za leto 2026. Za zdaj so na voljo podatki o razmerah v sadovnjakih in spremljanje zorenja po regijah. Najnovejši končni podatki o količini so za leto 2025: v intenzivnih sadovnjakih so na 1.884 hektarjih pridelali približno 36.400 ton jabolk, v ekstenzivnih pa okoli 8.000 ton. Skupaj je to približno 44.400 ton.
V Sloveniji je leta 2024 raslo več kot šest milijonov jablan, v intenzivnih sadovnjakih pa so pridelali skoraj 51.000 ton jabolk. SURS je za leto 2025 navedel tudi 18.500 ton uvoženih in 15.000 ton izvoženih jabolk. Povprečna cena kilograma je bila 1,51 evra, samooskrba s sadjem pa 21-odstotna.
Katere sorte so najbolj prilubljene?
Med priljubljenimi sortami pri nas so idared, jonagold in elstar. V slovenskih sadovnjakih rastejo tudi starejši sorti carjevič in beličnik, med novejšimi pa topaz in bonito, znana po odpornosti in bogatem okusu. Kislejša jabolka so pogosto primernejša za peko, slajša pa za prigrizek. Iz njih lahko pripravimo tudi omake in jih dodamo solatam. Ohranitev starih sort pomeni, da se v sadovnjakih ohranjajo različni okusi in lastnosti jabolk.
Kaj vsebuje jabolko?
Srednje veliko jabolko, težko približno 180 gramov, ima okoli 95 kalorij, približno 25 gramov ogljikovih hidratov in štiri grame vlaknin. Vsebuje tudi vitamine A, C, E in K ter vitamine skupine B: B1, B2, B6 in B7. Med minerali so kalij, baker in mangan, jabolka pa vsebujejo tudi antioksidante. Največ vlaknin in antioksidantov je v lupini, zato je jabolko najbolje dobro oprati in pojesti neolupljeno. Priporočeno je uživanje celega, svežega sadeža, jabolka pa lahko uporabimo tudi v sladicah, solatah in omakah.
Tudi jabolka, ki jih jemo danes, so se skozi čas spremenila. Okusno.je povzema, da so jih ljudje gojili in izbirali tako, da so današnje sorte slajše od jabolk, ki so jih poznali nekoč. Stare sorte so pogosto bolj kisle in manj sladke. Sadež pa ni omejen le na jabolčni zavitek: iz njega lahko pripravimo čips s cimetom, pečena jabolka, kolač z orehi, jabolčno sladico v kozarcu ali pecivo iz plasti naribanih jabolk in suhih sestavin.
Recept: Jabolčni kolač z orehi in cimetom
Za srednje velik pekač · Čas priprave: približno 50 minut
Sestavine
- 3 srednje velika jabolka
- 125 g stopljenega masla
- 200 g sladkorja
- 1 jajce
- 60 g nasekljanih orehov
- 125 g moke
- ½ čajne žličke pecilnega praška
- ½ čajne žličke sode bikarbone
- ¼ čajne žličke soli
- 1 čajna žlička cimeta
Priprava
- Pečico segrejemo na 180 °C. Pekač namastimo, jabolka olupimo in narežemo na tanke rezine.
- V skledi zmešamo stopljeno maslo, sladkor in jajce. Dodamo narezana jabolka in orehe.
- V drugi skledi zmešamo moko, pecilni prašek, sodo bikarbono, sol in cimet. Suhe sestavine postopoma vmešamo v jabolčno zmes.
- Maso prelijemo v pekač in pečemo približno 35 minut. Kolač je pečen, ko zobotrebec, ki ga zapičimo v sredino, ostane čist.
