Sateliti ameriške vesoljske agencije NASA so v Bismarckovem morju severno od Papue Nove Gvineje zabeležili podmorski vulkanski izbruh in pri tem posneli visokoločljivostne satelitske posnetke, ki razkrivajo dogajanje pod morsko gladino. Gre za redek vpogled v geološke procese, ki jih s površja skoraj ni mogoče opaziti.

Odkritje znova potrjuje pomen sodobne satelitske tehnologije pri spremljanju vulkanske dejavnosti in drugih naravnih pojavov na težko dostopnih območjih Zemlje.

Sateliti zaznali spremembe na morski gladini

Znanstveniki so z naprednimi senzorji opazili spremembe v barvi morske gladine ter nastanek obsežne plavajoče gmote plovca – lahke vulkanske kamnine, ki nastane med eksplozivnimi izbruhi.

Dogajanje sta skoraj v realnem času spremljala satelita Landsat 9 in Terra, ki omogočata natančno opazovanje oceanov ter zaznavanje sprememb na površini morja.

Nastal je velik "splav" iz vulkanskega plovca

NASA je posebej izpostavila nastanek velikega "splava" iz vulkanskega plovca, ki je značilen spremljevalec podmorskih vulkanskih izbruhov.

Ker ima plovec izjemno nizko gostoto, lahko na morski gladini plava več tednov ali celo mesecev. Oceanski tokovi ga nato odnesejo več sto ali celo tisoče kilometrov stran od mesta izbruha.

Zelenkasta lisa razkrila dogajanje pod gladino

Na satelitskih posnetkih je jasno vidna tudi obsežna zelenkasta lisa na morski površini, ki je nastala zaradi vulkanskega pepela, plinov in drugih snovi, sproščenih med izbruhom na morskem dnu.

Po navedbah strokovnjakov iz Nasinega observatorija Zemlje so tovrstna opazovanja ključnega pomena za hitro zaznavanje nenadnih sprememb v oceanih in spremljanje njihovega razvoja.

Oceanograf Norman Kuring iz Nasinega centra Goddard poudarja, da plavajoče gmote plovca niso le dokaz vulkanske aktivnosti. Raziskovalcem pomagajo tudi pri boljšem razumevanju morskih tokov ter širjenja posledic podmorskih izbruhov.

Del enega najbolj dejavnih območij na Zemlji

Bismarckovo morje leži na območju pacifiškega ognjenega obroča, enega geološko najbolj dejavnih predelov planeta. Tam se nahaja približno 75 odstotkov vseh aktivnih vulkanov na Zemlji, območje pa je znano tudi po pogostih potresih in intenzivnem premikanju tektonskih plošč.

Prav zaradi teh geoloških značilnosti so satelitska opazovanja izjemno pomembna, saj znanstvenikom omogočajo spremljanje vulkanske dejavnosti tudi tam, kjer neposredne meritve skoraj niso mogoče.