Medtem ko se nad Tihim oceanom razvija potencialno zelo močan oziroma tako imenovani super El Niño, znanstveniki raziskujejo, ali bi bilo mogoče njegove najhujše posledice vsaj delno omiliti s kontroverzno obliko geoinženiringa. Nova raziskava, objavljena v reviji Science Advances, kaže, da bi lahko s posvetlitvijo morskih oblakov oslabili ta podnebni pojav, vendar strokovnjaki opozarjajo, da je tehnologija še zelo daleč od praktične uporabe.

Pojav, ki povzroča veliko gospodarsko škodo

El Niño je naravni podnebni pojav, ki nastane v tropskem Tihem oceanu in praviloma zvišuje globalne temperature. Pogosto prinaša ekstremne vremenske razmere, kot so vročinski valovi, suše, požari in obilne padavine, zaradi podnebnih sprememb pa so njegovi vplivi vse izrazitejši. Poleg velikega števila vremenskih katastrof povzroča tudi gospodarsko škodo, ki jo strokovnjaki ocenjujejo v bilijonih evrov.

Geoinženirg - razprševanje drobnih kapljic vode v nizke oblake

Raziskovalci z Oceanografskega inštituta Scripps na Univerzi Kalifornije v San Diegu so preučevali možnost uporabe tehnike, imenovane posvetlitev morskih oblakov. Ta temelji na razprševanju drobnih kapljic morske vode v nizke oblake nad oceanom. S tem bi oblaki postali svetlejši, odbijali več sončne svetlobe nazaj v vesolje in tako začasno ohladili morsko površino.

Znanstveniki so se osredotočili na območje Niño 3.4 v vzhodnem Pacifiku. Ohlajanje tega dela oceana bi lahko okrepilo pasate, spodbudilo dvig hladnejše vode iz globin in prekinilo mehanizme, ki poganjajo razvoj El Niña.

»Domino učinek lahko v bistvu ustavite že zgodaj. Začnete cikel v nasprotni smeri,« je pojasnila raziskovalka Jessica Wan.

El Niño bi se lahko končal več mesecev prej

Ker bi bili poskusi v naravi zaradi možnih posledic preveč tvegani, so raziskovalci uporabili podnebne modele. Navdih so našli v katastrofalnih avstralskih požarih v letih 2019 in 2020. Takrat so namreč ogromne količine dima v ozračju povzročile, da so oblaki nad Pacifikom odbijali več sončne svetlobe. Prejšnje raziskave so pokazale, da je to prispevalo k ohlajanju oceana in okrepilo večletni pojav La Niña.

Na podlagi teh podatkov so simulirali, kako bi umetna posvetlitev oblakov vplivala na dva izjemno močna dogodka El Niño iz let 1997-1998 in 2015-2016.

Rezultati kažejo, da bi približno devet mesecev izvajanja takšnega postopka skoraj prepolovilo segrevanje v ključnem delu Tihega oceana. El Niño bi se po modelih končal nekaj mesecev prej kot običajno, njegov vpliv pa bi bil bistveno manjši.

Potrebovali bi tehnologijo, ki še ne obstaja

Kljub obetavnim rezultatom avtorji poudarjajo, da raziskava ni poziv k uporabi geoinženiringa, temveč zgolj dokaz, da je idejo smiselno podrobneje raziskati. »To je le dokaz koncepta. Pokazali smo zgolj, da je vredno nadaljnjih raziskav,« je poudarila klimatologinja Kate Ricke.

Pred morebitno uporabo stoji vrsta tehničnih ovir. Po ocenah raziskovalcev bi bila za izvedbo potrebna flota približno 2400 posebej opremljenih ladij, ki bi razprševale ogromne količine morske vode, kar pa je precej več, kot to omogoča današnja tehnologija.

Profesor David Keith z Univerze v Chicagu opozarja, da trenutni sistemi za razprševanje delujejo z zmogljivostjo, ki je najmanj stokrat premajhna za dejansko uporabo. »Tehnologija za zdaj preprosto ne obstaja,« je dejal.

Tudi tveganja niso zanemarljiva

Poleg tehničnih izzivov ostajajo odprta številna znanstvena in etična vprašanja. Če bi bilo ohlajanje premočno, bi lahko sprožilo izjemno močno La Niño, ki prav tako povzroča ekstremne vremenske pojave, med drugim poplave v delih Azije in Avstralije ter sušo v nekaterih predelih Južne in Severne Amerike.

Raziskovalci opozarjajo tudi, da El Niño ne prinaša le negativnih učinkov. Nekatere regije imajo od njega tudi koristi. Kalifornija se na primer pogosto zanaša na obilnejše padavine med dogodki El Niño za obnovo vodnih zalog.

»Zelo skrbno moramo razmisliti o vseh kompromisih,« opozarja Rickejeva. Po njenem mnenju bi bilo o takšni tehnologiji smiselno razmišljati predvsem v primeru izjemno močnega oziroma super El Niña, ko bi bile posledice za večino sveta izrazito negativne.