Finska, ki je spričo ruske agresije na Ukrajino maja lani zaprosila za članstvo v zvezi Nato, je danes v Bruslju predala dokumente o pristopu, s čimer je postala 31. članica zavezništva. Na Natu poudarjajo, da bo s tem Finska postala varnejša, Nato pa močnejši. Članice bodo Finsko kasneje pozdravile s slovesnostjo na sedežu Nata. Širitev Nata ogroža varnost in nacionalne interese Rusije, je medtem v odzivu na vstop Finske v zvezo Nato dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Pozdravili jo bodo na slovesnosti v Bruslju

Finski zunanji minister Pekka Haavisto je danes na sedežu zavezništva v Bruslju ameriškemu državnemu sekretarju Antonyju Blinknu, čigar država je depozitarka za Severnoatlantsko pogodbo, predal dokumente o pristopu. S tem je Finska postala 31. članica zveze Nato. Že pred tem je Turčija, ki je pretekli teden kot zadnja od 30 dosedanjih članic ratificirala finski pristopni protokol, pri ZDA deponirala dokumente o ratifikaciji.

Finska se je maja lani spričo ruske agresije na Ukrajino odločila, da se odpove svoji nevtralnosti in zaprosi za članstvo v Natu. Na junijskem vrhu v Madridu so jo voditelji skupaj s Švedsko povabili k članstvu.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dopoldne dejal, da bo Finska s pridružitvijo postala varnejša, zavezništvo pa močnejše. Danes bodo na slovesnosti v Bruslju dosedanje članice pozdravile novo zaveznico. Na drogu pred poslopjem Nata bo zaplapolala finska zastava, Stoltenberg in finski predsednik Sauli Niinistö pa bosta nagovorila zbrane.

Gre za najhitrejši pristopni proces v zgodovini zavezništva

Po besedah Stoltenberga gre za najhitrejši pristopni proces v zgodovini zavezništva, ki ravno danes praznuje 74. rojstni dan. 4. aprila 1949 je bila namreč podpisana washingtonska pogodba, s katero so ustanovili Nato.

Finska, ki ima 1300 kilometrov dolgo mejo z Rusijo, se je tako danes dokončno odpovedala svoji nevtralnosti, ki izhaja iz časa druge svetovne vojne. Leta 1939 jo je namreč Sovjetska zveza nenapovedano napadla. Marca 1940 sta podpisali mirovno pogodbo, a je morala Finska z njo Sovjetski zvezi prepustiti del Karelije oziroma desetino svojega ozemlja.

Po drugi svetovni vojni sta državi leta 1948 sklenili sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, ki jima je prepovedal, da bi sklepali vojaška zavezništva druga proti drugi. Poleg tega se je Finska v njem zavezala, da ne bo dovolila uporabe svojega ozemlja za napad na Sovjetsko zvezo.

Finska nevtralnost tako nima korenin v mednarodnem pravu niti zanjo ni dobila mednarodnih jamstev, temveč ji je bila vsiljena. Pragmatično se je dogovorila z Moskvo, da si je zagotovila neodvisnost. Po koncu hladne vojne in razpadu Sovjetske zveze je ostala vojaško neuvrščena. Za obrambo sicer že zdaj namenja več kot dva odstotka bruto domačega proizvoda, kolikor znaša zaveza članic Nata.

Kremelj širitev Nata na Finsko vidi kot grožnjo Rusiji

Širitev Nata ogroža varnost in nacionalne interese Rusije, je danes v odzivu na vstop Finske v zvezo Nato dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Ob tem je opozoril, da poteza Moskvo sili k sprejetju protiukrepov, čeprav Rusija vstop nordijske države vidi drugače kot morebiten vstop Ukrajine v zvezo, poročajo tuje tiskovne agencije.

“Širitev Nata je napad na našo varnost in ruske nacionalne interese,” je po poročanju tiskovne agencije Interfax sporočil Peskov in dodal, da bo Rusija prisiljena sprejeti ustrezne taktične in strateške protiukrepe.

“Kremelj meni, da je to zadnja zaostritev razmer,” je dejal in zavrnil trditev, da je vstop Finske v Nato enak morebitnemu vstopu Ukrajine v zavezništvo. “Razmere na Finskem se bistveno razlikujejo od razmer v Ukrajini,” je zatrdil in ocenil, da so razmere v Ukrajini “ravno nasprotne in potencialno veliko bolj nevarne” kot v omenjeni nordijski državi. Po besedah Peskova Finska za razliko od Ukrajine namreč nikoli ni bila “protirusko usmerjena” in ni bila v sporu z Moskvo.

Finska naj bi s pridružitvijo Natu izgubila “svojo identiteto in neodvisnost”

Rusko zunanje ministrstvo je v ločeni izjavi sporočilo, da je Finska s pridružitvijo Natu izgubila “svojo identiteto in neodvisnost” in da so se razmere v severni Evropi s tem temeljito spremenile.

Nadaljnji koraki Rusije bodo odvisni od “konkretnih pogojev” vključitve Finske v zavezništvo, vključno z “namestitvijo Natove vojaške infrastrukture in oborožitvenih sistemov na njenem ozemlju”, je ob tem napovedalo ministrstvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

STA