Evropska unija se vse bolj pripravlja na možnost resnega hibridnega napada, v katerem bi lahko bilo ubitih več ljudi. O takšnem scenariju naj bi v zadnjih tednih razpravljali veleposlaniki vseh 27 članic EU na zaupnih srečanjih, kjer so bili zaradi občutljivosti pogovorov prisotni brez mobilnih telefonov in asistentov.
Prepričani, da bodo prej kot slej žrtve
Razprave so se okrepile po avgustovskem incidentu na letališču v Leipzigu, kjer so našli dron z eksplozivom. EU že več let razvija mehanizme za odzivanje na kibernetske napade, sabotaže, vmešavanje v volitve in druge oblike hibridnega delovanja, vendar se je tokrat pozornost usmerila na možnost napadov z večjim številom žrtev.
»Moramo biti pripravljeni na nekaj resnega. Žal nam je Leipzig pokazal, da zelo resen incident, nekaj, kar bi povzročilo več žrtev, ni nepredstavljiv,« je za Politico povedal visoki evropski diplomat.
Drugi evropski uradnik je opozoril, da bi glede na obseg ruskih dejavnosti žrtve prej ali slej lahko nastale. »Glede na obseg in razsežnost ruskih dejanj bodo prej ali slej zagotovo žrtve. Čista sreča je, da jih doslej še ni bilo,« je dejal.
Kaj bi se zgodilo, če bi bilo žrtev več?
Evropski diplomati in uradniki naj bi razpravljali tudi o konkretnih ukrepih v primeru velikega napada. Med možnostmi so napotitev ekip za odzivanje v sili, sprostitev dela evropskih sredstev za prizadeto državo ter usklajevanje komunikacije voditeljev in institucij EU.
»Evropske demokracije se soočajo z vse večjim številom groženj. Krepimo svoje zmogljivosti za napovedovanje in odkrivanje groženj, izboljšujemo sisteme zgodnjega opozarjanja in zagotavljamo, da se lahko Evropa hitro in kolektivno odzove, ko je naša demokratična odpornost preizkušena,« je za Politico povedal evropski komisar za pravosodje Michael McGrath.
Po besedah Teije Tiilikainen, direktorice Evropskega centra odličnosti za boj proti hibridnim grožnjam, bi lahko Rusija prej ali slej povzročila smrtne žrtve, namerno ali nenamerno. Če bi bilo v takšnem napadu ubitih več državljanov članice EU ali Nata, bi bil pritisk na obe organizaciji za odziv zelo velik.
EU se ob tem sooča s skoraj vsakodnevnimi poročili o različnih hibridnih incidentih. Mednje sodijo kibernetski napadi, sabotaže in druge dejavnosti, ki ostajajo pod pragom odkritega vojnega dejanja.
Novi evropski mehanizmi bi lahko povzročili zmedo
Priprave pa razkrivajo tudi nesoglasja med evropskimi prestolnicami glede vloge EU na področju varnosti. Nekatere države opozarjajo, da bi lahko novi evropski mehanizmi podvajali naloge Nata in v kriznih razmerah povzročili zmedo.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je medtem predlagala uvedbo »protokola za izredne varnostne razmere«, ki naj bi članicam pomagal pri usklajevanju v primeru večjega varnostnega incidenta. Predlog naj bi bil skupaj z idejo o »Evropskem varnostnem svetu« del nove evropske varnostne strategije, ki naj bi bila predstavljena novembra.
Kritiki menijo, da EU novega mehanizma ne potrebuje, saj že ima Celostni politični odziv (IPCR), ki omogoča hitro sklicevanje kriznih sestankov in vključevanje strokovnjakov iz Nata, Združenih narodov ter drugih organizacij.
Kdo bi prevzel katero nalogo?
Ostaja tudi vprašanje delitve nalog. Nekateri strokovnjaki menijo, da bi se moral NATO osredotočiti predvsem na vojaško odvračanje in obveščevalne podatke, EU pa na civilni odziv in krizno koordinacijo.
»Iskreno povedano, ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ni pomembno, ali se odločitve sprejemajo v Coreperju 2 ali Severnoatlantskem svetu,« je dejala nekdanja tiskovna predstavnica Nata Oana Lungescu. Po njenem mnenju je zato ključno predvsem jasno določiti, kdo bi v primeru velikega napada prevzel posamezne naloge.
