El Niño, eden najpomembnejših naravnih pojavov, ki vplivajo na vreme po svetu, se hitro krepi. Ameriški vremenoslovci ocenjujejo, da obstaja več kot 90-odstotna verjetnost, da bo letošnjo jesen in zimo 2026/27 dosegel kategorijo zelo močnega El Niña.

Še bolj izstopajo napovedi britanskega meteorološkega urada Met Office. Tam opozarjajo, da bi lahko šlo za največji El Niño v sodobnih meritvah oziroma dogodek, kakršnega meteorologi še niso spremljali.

»Še nikoli nisem videl tako intenzivnega signala El Niña v naših napovedih,« je ob najnovejših izračunih dejal profesor Adam Scaife, vodja dolgoročnih napovedi pri Met Office.

Obstaja celo možnost zgodovinskega rekorda

Ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA) je sredi avgusta objavila novo napoved. Po njej obstaja kar 69-odstotna verjetnost, da bo El Niño med oktobrom in decembrom dosegel tako visoko vrednost, da bi presegel vse dogodke v njihovih podatkih od leta 1950. El Niño nastane, ko se površinske vode v osrednjem in vzhodnem delu tropskega Tihega oceana segrejejo bolj kot običajno. Sprememba temperature ogromnega območja oceana vpliva tudi na atmosfersko cirkulacijo in posledično na vremenske vzorce daleč od Tihega oceana.

Po podatkih Mednarodnega raziskovalnega inštituta za podnebje in družbo (IRI) je julijska vrednost indeksa Niño 3.4 dosegla +2,03 stopinje Celzija, tedenska vrednost sredi avgusta pa že +2,7 stopinje Celzija. Dogodek se tako še naprej krepi.

Leto 2027 bi lahko postalo najtoplejše doslej

Posebna pozornost meteorologov je zato že usmerjena v prihodnje leto. Močan El Niño namreč ne vpliva zgolj na padavine in vremenske vzorce. Med velikimi dogodki se iz oceana v ozračje sprosti več toplote, zaradi česar se lahko začasno zviša tudi povprečna temperatura planeta.

Največji temperaturni učinek se pogosto pokaže v koledarskem letu po zimskem vrhuncu El Niña. Prav zaradi tega pri Met Office ocenjujejo, da je zelo verjetno, da bo 2027 prehitel leto 2024 in postal najtoplejše leto v zgodovini meritev. Pričakujejo tudi, da bi lahko svetovno povprečje ponovno začasno preseglo mejo 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo. To sicer ne pomeni, da bo vsak del sveta rekordno vroč. El Niño na različnih območjih povzroča zelo različne posledice.

Kaj pa Slovenija?

Za Slovenijo je napovedovanje posledic precej zahtevnejše. El Niño najmočneje vpliva na območja okoli Tihega oceana, medtem ko je njegov vpliv na evropsko vreme bolj posreden. V Evropi na potek zime močno vplivajo tudi drugi dejavniki, med njimi razmere nad severnim Atlantikom in severnoatlantska oscilacija (NAO). Zato iz izjemno močnega El Niña ni mogoče sklepati, da Slovenijo avtomatično čaka izjemno topla, mrzla, mokra ali suha zima.

Tudi britanski meteorologi opozarjajo, da je El Niño zgolj eden od dejavnikov, ki vplivajo na evropsko vreme. Pri zelo močnih dogodkih se lahko odziv ozračja celo razlikuje od tistega, ki ga meteorologi običajno povezujejo z El Niñem.

El Niño naj bi vztrajal tudi v letu 2027

Trenutne napovedi kažejo, da El Niño ne bo izginil s koncem letošnjega leta. NOAA pričakuje, da bo vztrajal skozi zimo 2026/27 in tudi v pomlad 2027. Eksperimentalne napovedi ameriškega laboratorija GFDL medtem kažejo, da naj bi El Niño vrhunec dosegel pozno jeseni oziroma v začetku zime, nato pa skozi zimo in pomlad postopoma slabel. Njihove trenutne napovedi segajo vse do konca julija 2027.

Kakšno bo vreme pri nas prihodnjo zimo in predvsem poleti 2027, zato še ni mogoče zanesljivo napovedati. Vse bolj jasno pa postaja, da bo razvoj enega najmočnejših El Niñov doslej eden ključnih podnebnih dejavnikov, ki jih bodo meteorologi spremljali v prihodnjih mesecih