V ozadju ukrajinskih vojaških uspehov, ki so močno destabilizirali režim Vladimirja Putina, se odvija finančna drama, ki lahko ohromi ne le plačilo vojnih stroškov, ampak tudi zaustavi normalno delovanje življenja v tistih delih Ukrajine, ki niso pod nadzorom Rusov.

Ukrajina se sooča z luknjo v javnih financah

Kljub temu, da je Zahod Ukrajini zagotovil reprogram dolgov in je to Zelenskemu prihranilo 6 milijard dolarjev, državi še vedno vsak mesec manjka približno 5 milijard dolarjev. Finančna luknja v javnih financah je nastala zaradi drastičnega padca davčnih prihodkov in velikega povečanja stroškov vojaškega delovanja. “Ukrajinski BDP je od začetka ruske invazije padel za več kot 30 odstotkov, hkrati pa inflacija dosega 24 odstotkov, v državi, ki se sooča z ruskim terorjem, pa o makroekonomski stabilnosti ni več govora,” piše Jutarnji list. Možna rešitev te zagate bi bila odprtje novih dotokov zahodne finančne pomoči.

Letos je Ukrajina prejela približno 17 milijard dolarjev mednarodnih posojil in nepovratnih sredstev, a to ni dovolj za krpanje financ, katere škoda se samo na infrastrukturi približuje vsoti 100 milijard dolarjev.

Tudi če se kratkoročni finančni primanjkljaj Ukrajine nekako zmanjša, bo vprašanje financiranja pokonfliktne obnove ostalo odprto. Ti stroški so trenutno ocenjeni na 350 milijard dolarjev.

Točen program financiranja še ni znan

Po poročanju hrvaških medijev, je vse več govora o možnosti, da bi Mednarodni denarni sklad (IMF) prevzel financiranje pomembnega dela ukrajinskih finančnih potreb. Vendar sklad še nikoli v zgodovini ni aktiviral programov strukturnega prilagajanja v državi v vojni. IMF mora oceniti, ali se bo kljub temu izpostavil finančnemu tveganju, ki ga pričakuje Kijev. Program je ocenjen na okoli 15 milijard dolarjev. S podobnim zneskom je sklad priskočil na pomoč tudi Grčiji in Argentini.

Sicer je IMF Ukrajini že v preteklosti pomagal, ko je leta 2015 državi dvakrat namenil manjšo pomoč v višini 1,5 milijarde dolarjev, a so se takrat soočali z vrsto očitkov zaradi slabega upravljanja teh sredstev, torej korupcije. Za zdaj se zdi, da je šef IMF pripravljen Kijevu ponuditi financiranje programa reform, zlasti naložb v zasebni sektor. Točen program še ni znan.

Nejasno je tudi, ali bo IMF kot mednarodna finančna institucija neposredno ali posredno financiral vojne operacije države. Zdaj so vse oči uprte v glavni odbor IMF, ki ga nadzirata evropska in ameriška vlada.