Astronomi opozarjajo, da bi lahko hitro naraščajoče število satelitov v Zemljini orbiti bistveno spremenilo videz nočnega neba. Če bodo uresničeni vsi načrtovani projekti, bi nočno nebo postalo občutno svetlejše, kar bi otežilo znanstvena opazovanja, s prostim očesom pa bi temna noč dobila sivkast oziroma mlečen videz.

»Pri opazovanju neba bi eden ali več satelitov prešel skozi vidno polje in s tem poslabšal ali celo uničil opazovanje,« je za ORF povedal astronom Peter Habison iz Evropskega južnega observatorija (ESO). Po njegovih besedah bi bilo tudi s prostim očesom temno nebo videti kot »sivo, mlečno nebo«.

Načrtovanih je več kot 1,7 milijona satelitov

V orbiti okoli Zemlje trenutno kroži približno 14.000 satelitov, njihovo število pa se od leta 2019 hitro povečuje, predvsem zaradi telekomunikacijskih satelitov Starlink podjetja SpaceX.

Podjetje SpaceX namerava v prihodnjih letih v orbito poslati še približno milijon satelitov. Hkrati ameriško zagonsko podjetje Reflect Orbital razvija mrežo velikih satelitov, podobnih ogledalom. Prvi prototip naj bi izstrelili še letos, do leta 2035 pa želijo zgraditi floto približno 50.000 satelitov.

Obe podjetji sta pri ameriški Zvezni komisiji za komunikacije (FCC) vložili vloge za odobritev novih izstrelitev. Če bodo vsi načrti potrjeni, bi lahko v Zemljini orbiti krožilo več kot 1,7 milijona satelitov.

Nova študija opozarja na uničujoče posledice

Takšno število satelitov presega mejo, ki jo astronomi še ocenjujejo kot sprejemljivo, opozarja astronom Olivier Hainaut, avtor nove študije Evropskega južnega observatorija (ESO), ki je bila sprejeta v objavo v znanstveni reviji Astronomy & Astrophysics.

Raziskava ugotavlja, da bi imela trenutna širitev satelitskih ozvezdij »uničujoče posledice za astronomijo«. Večji del vsake noči bi bilo na nebu vidnih več sto ali celo več tisoč satelitov, kar je primerljivo s številom zvezd, ki jih lahko v idealnih razmerah opazimo s prostim očesom.

Hainaut zato meni, da skupno število šibkih satelitov ne bi smelo preseči 100.000, saj bi le tako dolgoročno ohranili pogoje za kakovostna astronomska opazovanja.

Svetlobno onesnaženje bi se lahko večkrat povečalo

Največjo težavo predstavlja svetlobno onesnaženje, ki nastane, ko sončna svetloba osvetljuje satelite.

Po eni strani številni manj vidni sateliti ustvarjajo tančico razpršene svetlobe, ki osvetljuje nočno nebo. Po drugi strani svetlejši sateliti med prehodom skozi Zemljino atmosfero razpršijo svetlobo v vse smeri.

Po ugotovitvah raziskovalcev bi se lahko skupna svetlost nočnega neba v najslabšem primeru povečala za tri- do štirikrat. V močno osvetljenih mestih, kot je München, bi bile satelitske sledi lahko celo bolj opazne od večine zvezd.

Težje odkrivanje nevarnih asteroidov

Povečana svetlost nočnega neba ne vpliva le na kakovost astronomskih fotografij, temveč tudi na zaznavanje objektov, ki bi lahko predstavljali nevarnost za Zemljo.

»Naši sodobni teleskopi imajo sisteme za samodejno zaznavanje asteroidov. Toda nekateri od teh objektov so zelo šibki. Če jih zaradi svetlejšega neba ne bomo več mogli opaziti, bi lahko katerega tudi spregledali,« opozarja Habison.

Rešitve že iščejo, a izzivi ostajajo

Astronomi poudarjajo, da z upravljavci satelitov že sodelujejo pri iskanju rešitev. SpaceX je denimo že uvedel nekatere spremembe, s katerimi zmanjšuje svetlost svojih satelitov.

Kljub temu Habison opozarja, da bo iskanje ravnovesja med razvojem satelitskih tehnologij in ohranjanjem temnega nočnega neba eden največjih izzivov prihodnjih let.

»Svetlobno onesnaženje ni pomembno le za astronomijo. Tako ljudje kot živali potrebujemo temno noč za kakovosten in zdrav spanec,« sklene astronom.